Največji trenutek evropske klubske sezone je tu: navdih iz Milana ali angleški valjar?

Največji trenutek evropske klubske sezone je pred vrati – na olimpijskem stadionu Atatürk v Istanbulu bodo danes zvečer okronali novega šampiona nogometne lige prvakov. Po napovedih strokovnjakov in stavnic je Manchester City izraziti favorit, tega se zavedajo tudi pri milanskem Interju, a prav v vlogi italijanskega Davida proti angleškemu Goljatu vidijo svojo priložnost. »Pozabiti moramo na vse, kar se je dogajalo doslej. Šteje le tisto, kar v 95 minutah finala pokažeš na igrišču,« je jasen trener Cityja Pep Guardiola.

V sinjemodrem delu Manchestra so sedem let čakali na ta trenutek. Od Guardiolovega prihoda v klub poleti 2016 so potrpežljivo gradili zasedbo, pri tem na široko odprli denarnico in katalonskemu strategu pripeljali nogometaše po njegovi meri za prav vse igralne položaje. V sedmih letih se je skozi slačilnico Cityja sprehodila kopica zvezdnikov, v tej sezoni pa so se vsi kamenčki vendarle zložili v mozaik.

Recept: visok ritem in potrpežljivost

ManCity je v sezoni 2022/23 prikazal zastrašujočo premoč na zelenici, v zadnjem mesecu in pol igra v dodatni prestavi višje, ko so druge ekipe začele čutiti posledice minulih mesecev. Guardiola ima tako dolgo klop, da je lahko na treh frontah vzdrževal silovit ritem, ki tekmecem ni pustil dihati. Nazadnje so to v ligi prvakov izkusili na svoji koži nogometaši Reala, videti je bilo, kot da jih je povozil parni valjar.

Toda renome ne prinaša lovorik, se zaveda Guardiola: »Pozabiti moramo na vse, kar smo storili v skupinskem delu LP in v izločilnih bojih. Pred dvema letoma smo že bili v takšnem položaju in od takrat smo se veliko naučili. Šteje le tisto, kar bomo pokazali na igrišču.« Glede bolj bogatih klubskih vitrin črno-modrih iz prestolnice Lombardije ima jasno mnenje: »To jim ne bo prav nič pomagalo, zgodovina med tekmo nič ne šteje. Če bomo izgubili, bomo zato, ker je bil tekmec boljši od nas.«

Krilatic o puščanju zadnje kaplje znoja na zelenici smo z novinarskih konferenc že vajeni, tokrat pa je bil strateg Angležev vendarle nekoliko bolj konkreten. City se bo moral spopasti z dobro naoljenim Interjevim strojem, ki zna uspavati tekmeca, nato pa ga dotolči z bliskovitimi akcijami, ko to najmanj pričakuje. »Proti obrambnemu sistemu Interja je težko igrati, njegovi napadalci so odlični pri hitrih prehodih, zato bo naš visoki presing na preizkušnji. Morali bomo vzdrževati visok ritem in hkrati biti potrpežljivi, ne bo šlo s tretjo ali četrto podajo. To bo šahovska partija,« pred pretiranim optimizmom opozarja Guardiola, ki je svojim varovancem (tudi prek medijev) zabičal, da s samozavestjo ni nič narobe, če le ne preraste v aroganco.

Inter bo moral trpeti kot ekipa

V Milanu so v zadnjih 14 dneh računali s tem, da jih bodo nogometaši Cityja podzavestno podcenjevali. Inter je na podoben način tudi leta 2010 prišel do lovorike, ko nihče pred sezono ni pripisoval velikih možnosti zasedbi Joseja Mourinha in Diega Milita, domov pa je odnesla čislani pokal.

Tudi tokrat se pred finalom govori le o sinjemodrih, toda »kralj pokalov« Simone Inzaghi, kot ga italijanski mediji imenujejo zaradi uspešnih nastopov njegovih ekip v finalih, se s tem ne obremenjuje: »Ponosen sem, da bomo igrali proti najboljši ekipi na svetu, a tudi mi se v finalu nismo znašli po naključju. Na igrišču bomo morali trpeti, vemo, da nas bo City pritisnil na našo polovico, ključno pa bo, da bomo po osvojeni žogi posest znali tudi zadržati in si priigrati nekaj oddiha. To bo tekma trenutkov, odločala bo poteza viška.« O najbolj pereči tematiki – izbiri v konici napada – Inzaghi ni želel razpredati (»Počakajte na soboto in boste videli kakšno presenečenje!«), večina analitikov pa predvideva, da bo Edin Džeko dobil prednost pred Romelujem Lukakujem.

Tekma trenutkov navdiha črno-modrih ali parni valjar, ki bo poteptal še Inter? Spektakel v Istanbulu je ne glede na razplet zagotovljen.