Navdušen že zaradi Tomaža Vnuka

Hokejski klub SŽ Olimpija še vedno nestrpno pričakuje klic vodstva lige BAHEL in upa, da jih bo razširjeno avstrijsko prvenstvo sprejelo v svoje vrste. Martin Bohinc, 20-letni napadalec zelenih zmajev, pa meri še višje, prestižno lovoriko želi pripeljati v klubsko vitrino. Martin je v zadnji sezoni alpske lige zbral osem točk za po štiri gole in podaje, nekdanjega člana slovenske mladinske reprezentance pa odlikujejo moštveni duh in velike sanje za prihodnost.

Kako se je začela vaša športna pot?
»Nad hokejem sem se navdušil, ko sem na tekmah spremljal bratranca Anžeta Florjančiča. Trenirati sem začel že pri treh letih, v Zalogu pri Slaviji, ker je tam igral tudi on.«

Ni skrivnost, da ima vaš oče zelo rad nogomet. Vas je poskušal nagovoriti, da drsalke zamenjate za nogometne čevlje?
»Da, nekaj časa sem med poletjem, ko ni bilo hokeja, igral tudi nogomet. Že od začetka mi je bilo všeč vse, kar spada k hokeju: hiter je in nekoliko tudi grob šport.«

So vas starši podpirali, ko ste začeli igrati hokej?
»Skupaj smo hodili na tekme. Oče je bil z menoj tudi na treningih, včasih sva šla skupaj na led. Brez družinske podpore bi bilo težko igrati. Veseli so s teboj in te razumejo, ko gre kaj narobe.«

Kakšne karierne cilje ste si zastavili?
»Z Olimpijo bi želel igrati v ligi BAHEL in priti čim dlje. Spomnim se, ko so igrali še v ligi EBEL, vendar jim je ni uspelo osvojiti. Če se ponudi priložnost, bi kasneje želel igrati v tujini. Že od majhnega želim igrati v slovenski reprezentanci.«

Kaj pa bi radi dosegli kot posameznik?
»Osebna statistika me ne zanima. Sicer pa lahko s statistiko, s točkami, veliko pomagaš ekipi in enkrat bi rad bil vodilni igralec, ki tudi na takšen način pripomore k ekipi. Nekoč bi rad kot kapetan pripeljal ekipo do prvega mesta in lovorike. V mlajših selekcijah sem bil dolgo kapetan, pa mi to nikoli ni uspelo.«

Kako je pri 20 letih igrati za prvo ekipo Olimpije?
»Že od prvega sestanka s Tomažem Vnukom sem bil navdušen, da bi zaigral tukaj. Pred prvo tekmo sem se kar malo tresel, zelo sem bil vesel in ponosen, da lahko igram za ekipo, ki sem jo kot otrok veliko spremljal.«

V klubu imate veliko hokejskih legend (Ivo Jan, Jože Kovač). Kaj mlademu hokejistu pomeni biti obdan s tako uspešnimi igralci?
»Zelo dobro je slišati njihove izkušnje, čez kaj vse so šli v karieri. Mlajši igralci z veseljem prisluhnemo njihovim mnenjem in napotkom, kaj ter kako je treba delati.«

Ste od Olimpijinih soigralcev dobili kakšen nasvet?
»Ni pomembno, kdo da gol, kdo se vrže pod plošček, kdo stori kaj. Važno je, da na koncu zmagamo. Če si sam dober, pa ekipa ni, ne boš nikoli ničesar osvojil. To je glavno, kar šteje.«

Z mladinsko reprezentanco ste igrali na svetovnem prvenstvu na Bledu leta 2017. Kako je bilo igrati na velikem tekmovanju?
»Bil sem zelo ponosen, da sem lahko igral za Slovenijo, da sem lahko oblekel reprezentančni dres in je zadaj pisalo Bohinc. Tega sem se res veselil že od majhnega in mi je veliko pomenilo. Bili smo klapa. Dve leti kasneje smo igrali tudi na Poljskem in tako skupaj zmagali na dveh turnirjih.«

Pravijo, da zelo veliko obetate in boste verjetno kmalu prišli v slovensko člansko reprezentanco. Kako bi to komentirali?
»Takšni komentarji so mi všeč, ker sam ne govorim rad, kako dober sem ali podobno.«