STARE RAKETE
Ne boste verjeli, kaj je Iliki pomagalo do zlata
Ilka Štuhec je uporabila stare rakete.
Odpri galerijo
ÅRE – Za vsakim uspešnim športnikom je ekipa, ki ga podpira. Psihološka trdnost smučarja in mentalna moč sta povezani tudi z dresom, opremo, s smučmi oziroma z materialom. In da je lahko Ilka Štuhec pokazala ves svoj talent na včerajšnjem smuku, ima velike zasluge serviser Aleš Sopotnik, ki je za Ilko izbral 'stare rakete'.
»Ta energija, ko dihaš kot eno, pogled v oči, preden gre na progo, to so nepopisni trenutki. Po radijski povezavi mi niso povedali, kako je šlo, niti nisem videl na televiziji, gledal sem samo Anjo in njeno reakcijo z rokami. Tako da sem še jaz skočil, čeprav nisem natanko vedel, kako je odpeljala. /.../ Ne morem biti srečnejši,« je Sopotnik še povedal o vzdušju na startu. »Takoj po prvenstvu se odpravljamo v Crans Montano, na prizorišče prvih tekem svetovnega pokala po prvenstvu. Udeležili se bomo evropskega pokala, da bomo videli, kakšen je tam teren. Ničesar ne želimo prepustiti naključju. Ilka v boju za smukaški globus manj kot 30 točk zaostaja za močnima Avstrijkama. Če smo tako blizu, se moramo pripraviti maksimalno, da si ne bi očitali, da nismo naredili dovolj,« pravi Sopotnik o nadaljnjih načrtih.
Sopotnik je imel, preden se je pridružil Ilkinemu malemu orkestru za največje smukaške simfonije, že 20-letne izkušnje s pripravo smuči, najprej v sezoni 1997/98 v slovenski B-ekipi, nato kot serviser Elana v ekipi A, med drugim je pomagal Alenki Dovžan in Mojci Suhadolc. Leta 2000 je sledil odhod čez lužo k ameriški reprezentanci, vmes je bil od 2006 do 2008 glavni serviser Švedinje Anje Pärson. Prav z njo je osvojil svoje prve kolajne na svetovnih prvenstvih. Bil je serviser Pärsonove, ko je ta na svetovnem prvenstvu v Åreju leta 2007 osvojila tri zlate kolajne (v smuku, superveleslalomu in kombinaciji) in bron (v slalomu). Zdaj je torej kot serviser Ilke osvojil svojo četrto zlato odličje na svetovnih prvenstvih. Po koncu sodelovanja z Anjo je pomagal v kanadski reprezentanci, nato pa se je z letom 2010 za osem let pridružil ameriški ženski ekipi za hitre discipline.
Kako so pripravili smuči?
»Ilka je imela smuči, s katerimi je smučala v Cortini d'Ampezzo, imel sem pripravljene tudi smuči, s katerimi je zmagala v Val Gardeni, a sem se odločil za tiste iz Cortine. Vreme se je ves čas spreminjalo, a se je na koncu vse sestavilo, Ilka pa je naredila svoje,« je po tekmi dejal serviser Aleš Sopotnik. S temi smučmi je Štuhčeva v Cortini stopila na stopničke na obeh letošnjih smukih. Z njimi pa se je veselila tudi prvega zlata pred dvema letoma v St. Moritzu. »S smučmi je sicer v Cortini zadela kamen, zato smo jih morali dati v strojno obdelavo in jih na debelo premazali. Naša ekipa jih je preizkušala na snegu, Ilka jih je vozila, nisem pa imel prave primerjave. Po strojni obdelavi ne veš, ali so smuči še dovolj hitre. A je bil trud poplačan, sreča je bila na naši strani. Ne da mi je od srca padel kamen, ampak skala.«»Ta energija, ko dihaš kot eno, pogled v oči, preden gre na progo, to so nepopisni trenutki. Po radijski povezavi mi niso povedali, kako je šlo, niti nisem videl na televiziji, gledal sem samo Anjo in njeno reakcijo z rokami. Tako da sem še jaz skočil, čeprav nisem natanko vedel, kako je odpeljala. /.../ Ne morem biti srečnejši,« je Sopotnik še povedal o vzdušju na startu. »Takoj po prvenstvu se odpravljamo v Crans Montano, na prizorišče prvih tekem svetovnega pokala po prvenstvu. Udeležili se bomo evropskega pokala, da bomo videli, kakšen je tam teren. Ničesar ne želimo prepustiti naključju. Ilka v boju za smukaški globus manj kot 30 točk zaostaja za močnima Avstrijkama. Če smo tako blizu, se moramo pripraviti maksimalno, da si ne bi očitali, da nismo naredili dovolj,« pravi Sopotnik o nadaljnjih načrtih.