Ne potrebuje materialnih stvari, najbolj si želi miru

Glede na zadnje preizkušnje, vštevši generalko v Engelbergu, bo na 68. novoletni turneji v smučarskih skokih, ki se bo v soboto začela v Oberstdorfu, glavni slovenski adut za vidnejšo skupno uvrstitev Peter Prevc. "Ker pazim na težo, ne smem pojesti preveč zarečenega kruha," se je 27-letni skakalni as iz Dolenje vasi v Selški dolini v smehu izognil napovedi za prvi vrhunec tekmovalne zime 2019/20.


S spodbudnim startom v sezono ste presenetili marsikoga. Tudi sebe?
"Da, skoki, ki sem jih kazal prvi mesec tekmovanj, so bili boljši kot zadnja dva tedna priprav pred uvodno postajo v Visli. Vesel sem, da se je po dolgem času obrnilo tako, da sem začel bolje skakati, ko je šlo zares."

Kaj ste se naučili iz preizkušenj?
"Da moraš ostati miren in da ne smeš prehitevati dogodkov, saj se zgodi, da moraš kdaj na svoj nastop, na katerega čakaš že ves našpičen, zaradi premočnega vetra počakati tudi deset minut. Zato je treba biti umirjen, sam pri sebi moraš vedeti, kaj moraš narediti, in ob takšnih nepredvidenih situacijah ne smeš delati drame."

Mar lahko potegnete vzporednice med to sezono in tistimi, ko ste se vzpenjali proti vrhu?
"Hm, to je bilo v letih 2013 in 2014. Težko rečem, ker se ne spomnim več, kako je bilo. Iz zime 2012/13 se spomnim pravzaprav le svetovnega prvenstva v Predazzu, na katerem sem osvojil dve kolajni."

Kako zelo spet uživate v skokih?
"V bistvu v skokih sploh ne uživam. No, ja, če mi na tekmi uspe ekstremno dober in dolg skok, potem že, drugače pa … Ker sem tako zelo osredotočen na svoj nastop, užitek ne pride do izraza. Zadovoljen in evforičen sem lahko le tri sekunde po tistem, ko pristanem. Adrenalin, ki se sprosti v tistih trenutkih, mi da še največ zadoščenja."

Kako potemtakem doživljate skoke – kot službo, konjiček?
"Ne eno ne drugo. Služba ni, ker nimam šefa in se lahko sam odločam, ali bom treniral in koliko. A po drugi strani tega ne počnem le zato, ker bi mi bilo v veselje."

Pred slabim letom ste poskrbeli za šok, potem ko ste z bratom Domnom že po polovici zapustili novoletno turnejo, ker se nista prebila skozi kvalifikacije v Garmisch-Partenkirchnu.
"Močno verjamem, da tega tokrat ne bom doživel."

Kakšne cilje ste si zastavili za tekmovanje štirih skakalnic v Nemčiji in Avstriji?
"Ničesar si ne upam napovedati. Ker pazim na težo, pač ne smem pojesti preveč zarečenega kruha. A ne glede na to, ali kotiraš za zmago ali za 20. mesto, greš tja, da pokažeš svoje najboljše skoke. Trudiš se iz dneva v dan, si prizadevaš premagati nasprotnika na tekmi in poskušaš izvleči čim boljši rezultat."

Kako zelo so se v desetih letih, kolikor ste že navzoči v svetovnem pokalu, spremenili smučarski skoki?
"Zdi se mi, da smo vsi skakalci v tem obdobju še shujšali za kakšen kilogram."

Čeprav so odgovorni dvignili indeks telesne mase (BMI)?
"Da, saj smo skakalci izračunali, da je bolje imeti dva centimetra krajše smuči, da imaš lahko kilogram manj teže. Ali z drugimi besedami: ugotovili smo, da ti izgubljeni kilogram prinese več, kot ti skrajšane smuči odvzamejo."

Verjetno se je v zadnjih letih spremenilo tudi preživljanje prostega časa na potovanjih?
"Zdaj je medmrežje dosegljivo povsod po Evropi, telefoni so se tako zelo razvili, da imamo prenosne računalnike le še za pisanje elektronskih sporočil in gledanje filmov, igralne konzole xbox in playstation pa so postali tako majhni, da jih zlahka spakiraš v nahrbtnik. Jaz imam s sabo knjigo in računalnik, s katerima si krajšam čas, medtem ko kolegi iz reprezentance v glavnem igrajo računalniške igrice, v katerih so toliko boljši od mene, da sam igre niti začeti ne morem z njimi."

Mar niti poskusite ne?
"Ne, zdaj pa že kakšnih pet let ne. Jaz za to potrebujem mir in da me nihče ne vidi."

Kaj trenutno berete?
"Junija sem se odločil, da bo prebral Igro prestolov, in zdaj berem peto knjigo. Zelo je zanimiva, vrhunska. Zgodba se lepo razvija in odvija."

V kakšnem odnosu pa ste zdaj z glasbo - kakšno poslušate?
"V zadnjem obdobju največ AC/DC, bolj iz radovednosti sem začel poslušati tudi Laibach. Glasbo sicer še posebno rad poslušam, kadar tečem."

Vaš nekdanji klubski in reprezentančni kolega Robert Kranjec je nekoč izjavil, da svojega otroka nikdar ne bi dal v smučarske skoke – ker je treba vseskozi paziti na težo. Kaj pa vi?
"Če si bo mali zelo želel skakati, mu tega zagotovo ne bom prepovedal. A mogoče kot skakalec res težje vpišeš otroka v skakalni klub, ker veš, kaj to prinese s seboj. Toda po drugi strani je sleherni šport na vrhunski ravni zafrknjen. Tudi plezalci zelo pazijo na to, kaj dajo v usta, prehrano imajo skrbno odmerjeno tudi kolesarji, ki pa pokurijo 5000 kalorij na dan, medtem ko jih mi od 1500 do 2000. Navsezadnje so nadvse previdni tudi baletniki. Na drugi strani pevci pazijo na svoj glas, da ga ne bi pokvarili ali celo izgubili, kitaristi in pianisti pa na svoje prste, da si jih ne bi poškodovali. Kakor koli že; če bodo otroku všeč skoki, ga pri tem zagotovo ne bom oviral, ampak ga bom ne glede na vse podpiral."

Že večkrat ste izjavili, da je za slehernega otroka bolje, da se ukvarja s športom, kot da čas zapravlja z brskanjem po telefonu ali tablici.
"Z Mino nama gre – kar zadeva te ekrane – za zdaj kar dobro, saj Ludvik še ničesar ne izsiljuje, čeprav si že zelo rad pogleda kakšen videospot. Vendar ga še nisem videl, da bi deset minut zrl v televizijo. Še več; prej se zamoti z listanjem knjige za dvajset minut kot z buljenjem v zaslon. A moram tudi reči, da kljub temu s prsti že obvlada premikanje slike na pametni uri, vedno znova poskuša tudi odkleniti telefon …"

Kako zdaj gledate na mlajša brata – Domnova forma precej niha, Cene se dokazuje v celinskem pokalu?
"Domen je Domen. Včasih imam občutek, da nas poskuša pretentati, v resnici pa pretenta samega sebe. Kot da še ne bi bil dovolj star. Ko se mi kaj zlaže, veš škode naredi sebi, ko si na takšen način gradi osebnost. Cene pa me je v bistvu presenetil. V tej sezoni je začel spet resno trenirati in se je hitro vrnil, saj je že poleti dobro skakal. Mogoče me čudi le, kako se je tako hitro prebil na čelo reprezentance B. Seveda mu to privoščim iz vsega srca, me pa skrbi, da morda tam manjka konkurence. Veseli me, da se je vrnil v takšnem slogu, morda bo še izpolnil kakšno kvoto za nastop v svetovnem pokalu."

Kaj si želite za prihajajoče praznike?
"Kakšno prosto popoldne. Star sem že in čedalje rajši doma. Večkrat se smejim sam sebi, češ da si en dan še mlad, že naslednji dan pa ti že pod noge piha. Rad sem doma in z otrokom. Ko sem se prej, denimo, vrnil ob osmih zvečer, sem imel na voljo še vedno dve uri, da sem bil z Mino. Ko se zdaj vrnem ob takšni uri, mali že spi. Zato sem rad čim prej doma. Kar pa zadeva praznike, mi gredo vsi ti popusti že malo na živce, pa lučke gor in dol, kaj boš kupil nekomu, kaj bo on kupil tebi. Materialnih stvari ne potrebujem, želim si le miru."