ATLETIKA
Neja četrta na svetu v troskoku
Atletski preskok tudi zaradi manjšega študijskega pritiska. Trenersko vodstvo Saše Maraž je zamenjala za tisto Srdjana Djordjeviča.
Odpri galerijo
Slovenska atletika v koronasezoni hitreje teče, skače višje in meče dlje. To kažejo tudi svetovne lestvice, kar več domačih podanikov kraljice športov je v vrhu. Kristjan Čeh v metu diska, Tina Šutej v skoku s palico, Maruša Mišmaš na srednjih progah z zaprekami so se izkazali. Tudi mladi rod je vse bolj prodoren, Lia Apostolovski je s 192 preskočenimi centimetri četrta na globalni atletski lestvici skoka v višino, najstniški geni, prikrito zadržani v času koronakrize, so eksplodirali.
Petindvajsetletna Neja Filipič ima v troskoku z osebnim rekordom 14,22 m, doseženim v Mariboru 23. junija, četrti izid na zemeljski obli. Tudi drugače je ženski troskok v Sloveniji že dobro desetletje močan adut domače atletike. Vse od časov Marije Šestak, bronaste s svetovnega prvenstva leta 2007 in z državnim rekordom 15,03 četrte na olimpijskih igrah v Pekingu leto pozneje, tekmovanji zaznamovani z naknadnimi dopinškimi diskvalifikacijami, prek Snežane Vukmirović do zdaj Filipičeve. Slednja se je v zadnjih tednih po Mariboru dvakrat preizkusila tudi na tekmovanjih v Ljubljani.
Kako bi ocenili svoj nastop na memorialnem atletskem mitingu Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana, doskočili ste na daljavo 13,87 m?
»Razmere niti niso bile tako slabe, pihanje vetra je bilo kar stalno, nisem pa tako zelo zadovoljna z izidom, ker je moj cilj na vsakem tekmovanju, da skočim čez štirinajst metrov. Poleg tega nisem zadovoljna tudi zato, ker nisem imela tistega pravega občutka, kot ga na tekmi po navadi imam. V bistvu je bil zalet super, stalen, skok pa je bil brez potrebne energije.«
A do zdaj ste imeli odlično sezono, lahko govorimo le o superlativih?
»Res je, tudi zadnji izid v resnici ni bil slab. Najboljše pa še puščam za državno prvenstvo, 25. in 26. julija v Celju.«
Ste pa nedavno na atletskem pokalu Slovenije na stadionu v Spodnji Šiški s 14,32 m izpolnili olimpijsko normo za Tokio. Sicer ta zaradi odločitve mednarodne zveze letos ne šteje, pa tudi malce premočno je pihalo v hrbet, torej nad dovoljeno mejo dveh metrov na sekundo. Seveda pa ciljate na olimpijski nastop v japonski prestolnici naslednje leto, ko naj bi izvedli preložene olimpijske igre.
»Zagotovo, seveda. Zdaj imam zaradi preloženih olimpijskih iger več časa za napredek, drugo leto bom lahko še boljša. Je pa treba iz vsake stvari potegniti nekaj pozitivnega, v bistvu sem zaradi koronavirusa in karantene imela več časa, da sem se posvečala le treningom. Verjetno se to pozna pri rezultatih. V vsakem primeru se ne obremenjujem s tem, kaj bi bilo, če bi bile olimpijske igre letos, pripravljala se bom za naslednje leto.«
Nekaj časa ste imeli tretji izid na svetu, Bolgarka Gabriela Petrova je 14. julija v Plovdivu pristala na daljavi 14,38 in se prebila na drugo mesto, vi ste zdaj četrti. Vodilna je Kubanka Liadagmis Povea (14,55), tretja njena rojakinja Davisleydi Velazco (14,34). Kje bi si v letošnji sezoni postavili rezultatsko mejo, recimo na 14 metrov in pol ali še višje?
»Zagotovo bi lahko že zdaj skočila več kot 14,32, ne bom pa govorila o konkretnih številkah.«
Pred sezono ste zamenjali trenerja, namesto pod Sašo Maraž vadite pod vodstvom Srdjana Djordjeviča. Kaj ste pri treningu spreminjali v zimskem obdobju in zdaj, ko je zagnana poletna sezona?
»Povečala sem frekvenco treningov, zdaj jih imam veliko več. Zaključujem tudi fakulteto za farmacijo, na študijskem področju se mi je malce zmanjšal pritisk, dobila sem več časa, da se posvetim atletiki. Preskok se zaradi vseh omenjenih dejavnikov pozna.«
Imate v troskoku vzornico, ki vam je bila po tehnični ali drugi plati všeč, ko ste si jo ogledali?
»Zagotovo lahko omenim Venezuelko Yulimar Rojas, svetovno rekorderko v dvorani.«
Rusinja Tatjana Lebedeva je zaznamovala eno od minulih obdobij v ženskem troskoku, ste se morebiti delček zgledovali tudi po njej?
»Rekla bi takole, do lani sem se bolj ubadala s skakalkami v daljavo in bolj spremljala njih, saj sem tudi jaz skakala v daljino. Komaj zdaj sem se vrgla v troskok.«
Osebni rekord v skoku v daljino imate 656 cm, dosežen 13. junija letos na mitingu v Slovenski Bistrici. Starega ste izboljšali za pet centimetrov, dosežen je bil prav tako v Slovenski Bistrici pred štirimi leti. Kako bo zdaj s to disciplino, boste v daljino skakali le še za klubske ali reprezentančne potrebe ali bo kako drugače?
»Že zdaj sem to sezono le dva treninga posvetila skoku v daljino. To je bilo pred tekmovanjem v Slovenski Bistrici. Verjetno bom v daljini še naprej nastopala, ko bo to denimo treba za klub Mass, ker je tudi to na koncu koncev dober trening za zalet pri troskoku. Prvenstveno pa se bom zagotovo posvetila le troskoku.«
Petindvajsetletna Neja Filipič ima v troskoku z osebnim rekordom 14,22 m, doseženim v Mariboru 23. junija, četrti izid na zemeljski obli. Tudi drugače je ženski troskok v Sloveniji že dobro desetletje močan adut domače atletike. Vse od časov Marije Šestak, bronaste s svetovnega prvenstva leta 2007 in z državnim rekordom 15,03 četrte na olimpijskih igrah v Pekingu leto pozneje, tekmovanji zaznamovani z naknadnimi dopinškimi diskvalifikacijami, prek Snežane Vukmirović do zdaj Filipičeve. Slednja se je v zadnjih tednih po Mariboru dvakrat preizkusila tudi na tekmovanjih v Ljubljani.
Kako bi ocenili svoj nastop na memorialnem atletskem mitingu Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana, doskočili ste na daljavo 13,87 m?
»Razmere niti niso bile tako slabe, pihanje vetra je bilo kar stalno, nisem pa tako zelo zadovoljna z izidom, ker je moj cilj na vsakem tekmovanju, da skočim čez štirinajst metrov. Poleg tega nisem zadovoljna tudi zato, ker nisem imela tistega pravega občutka, kot ga na tekmi po navadi imam. V bistvu je bil zalet super, stalen, skok pa je bil brez potrebne energije.«
A do zdaj ste imeli odlično sezono, lahko govorimo le o superlativih?
»Res je, tudi zadnji izid v resnici ni bil slab. Najboljše pa še puščam za državno prvenstvo, 25. in 26. julija v Celju.«
Ste pa nedavno na atletskem pokalu Slovenije na stadionu v Spodnji Šiški s 14,32 m izpolnili olimpijsko normo za Tokio. Sicer ta zaradi odločitve mednarodne zveze letos ne šteje, pa tudi malce premočno je pihalo v hrbet, torej nad dovoljeno mejo dveh metrov na sekundo. Seveda pa ciljate na olimpijski nastop v japonski prestolnici naslednje leto, ko naj bi izvedli preložene olimpijske igre.
»Zagotovo, seveda. Zdaj imam zaradi preloženih olimpijskih iger več časa za napredek, drugo leto bom lahko še boljša. Je pa treba iz vsake stvari potegniti nekaj pozitivnega, v bistvu sem zaradi koronavirusa in karantene imela več časa, da sem se posvečala le treningom. Verjetno se to pozna pri rezultatih. V vsakem primeru se ne obremenjujem s tem, kaj bi bilo, če bi bile olimpijske igre letos, pripravljala se bom za naslednje leto.«
Nekaj časa ste imeli tretji izid na svetu, Bolgarka Gabriela Petrova je 14. julija v Plovdivu pristala na daljavi 14,38 in se prebila na drugo mesto, vi ste zdaj četrti. Vodilna je Kubanka Liadagmis Povea (14,55), tretja njena rojakinja Davisleydi Velazco (14,34). Kje bi si v letošnji sezoni postavili rezultatsko mejo, recimo na 14 metrov in pol ali še višje?
»Zagotovo bi lahko že zdaj skočila več kot 14,32, ne bom pa govorila o konkretnih številkah.«
Pred sezono ste zamenjali trenerja, namesto pod Sašo Maraž vadite pod vodstvom Srdjana Djordjeviča. Kaj ste pri treningu spreminjali v zimskem obdobju in zdaj, ko je zagnana poletna sezona?
»Povečala sem frekvenco treningov, zdaj jih imam veliko več. Zaključujem tudi fakulteto za farmacijo, na študijskem področju se mi je malce zmanjšal pritisk, dobila sem več časa, da se posvetim atletiki. Preskok se zaradi vseh omenjenih dejavnikov pozna.«
Imate v troskoku vzornico, ki vam je bila po tehnični ali drugi plati všeč, ko ste si jo ogledali?
»Zagotovo lahko omenim Venezuelko Yulimar Rojas, svetovno rekorderko v dvorani.«
Rusinja Tatjana Lebedeva je zaznamovala eno od minulih obdobij v ženskem troskoku, ste se morebiti delček zgledovali tudi po njej?
»Rekla bi takole, do lani sem se bolj ubadala s skakalkami v daljavo in bolj spremljala njih, saj sem tudi jaz skakala v daljino. Komaj zdaj sem se vrgla v troskok.«
Osebni rekord v skoku v daljino imate 656 cm, dosežen 13. junija letos na mitingu v Slovenski Bistrici. Starega ste izboljšali za pet centimetrov, dosežen je bil prav tako v Slovenski Bistrici pred štirimi leti. Kako bo zdaj s to disciplino, boste v daljino skakali le še za klubske ali reprezentančne potrebe ali bo kako drugače?
»Že zdaj sem to sezono le dva treninga posvetila skoku v daljino. To je bilo pred tekmovanjem v Slovenski Bistrici. Verjetno bom v daljini še naprej nastopala, ko bo to denimo treba za klub Mass, ker je tudi to na koncu koncev dober trening za zalet pri troskoku. Prvenstveno pa se bom zagotovo posvetila le troskoku.«