Nekoč Gullit in Rijkaard, danes Iličić in Gomez
Kranjski nogometaš sredi svoje najboljše sezone v Italiji. Želijo ostati v ligi prvakov, čaka jih zahtevno leto 2020.
Odpri galerijo
Josip Iličić je zabil Milanu velemojstrska gola, enega je omogočil tudi Argentincu Papuju Gomezu. FOTO: Reuters
Malokateri slovenski reprezentant izstopa na tujem tako močno kot Josip Iličić v italijanskem nogometnem prvenstvu. Če bi konec januarja dopolnil 25 let, in ne 32, bi morda igral v Madridu ali Manchestru, ne pa v Bergamu, tako lahkotno opravlja s čuvaji na igrišču. Tudi konec tedna je bilo podobno, ko je v lokalnem derbiju z Milanom rokohitrsko odplavil slovito rdeče-črno zasedbo s San Sira.
O tem, kako močno je prevladovala Atalanta v dvoboju z Milanom, nazorno priča razmerje v strelih na vrata: 12:0! Glavni protagonist derbija je bil prav 31-letni Kranjčan, ki je zrežiral prvi gol za Papuja Gomeza, dva za 3:0 in 4:0 je primaknil sam: enega z desnico, drugega velemojstrsko še z levico. Poker golov je bil zanj dovolj, namesto njega je vstopil v igro Luis Muriel in postavil končnih 5:0 za Atalanto. Gostitelji so Milanu zavezali najlepšo kravato, kot se spodobi za eno od svetovnih metropol mode.
Nekoč je bilo drugače, rdeče-črni del Milana je vladal tudi nogometnemu svetu, ne le modnemu. Toda trideset let pozneje je razmerje sil postavljeno na glavo: ob prelomu v 90. leta prejšnjega stoletja so vladali italijanskemu škornju in stari celini legendarni Ruud Gullit, Frank Rijkaard in Marco van Basten, v majici Atalante pa je opozarjal nase Claudio Caniggia, čeprav na nižji ravni.
Nasledniki slavnih Nizozemcev dandanes le izgubljajo ugled na Apeninskem polotoku, pojavil pa se je drug trojček asov, toda pri tekmecih: prednjačita Papu Gomez in Josip Iličić, ob njiju se izmenično gnetejo Duvan Zapata, Luis Muriel in Mario Pašalić.
»Gojimo specifičen slog igre, v katerem si z Iličićem izmenjavava položaje, tako da tekmec nikdar ne ve, kdo igra na klasični desetki,« je zatrdil argentinski reprezentant Gomez. Iličić je končal leto 2019 v odlični formi, takšni, ki bi prišla prav tudi selektorju Matjažu Keku oktobra v Skopju in Stožicah. »Če bi bil stoodstotno nared, bi lahko igral na vso moč in vseh 90 minut,« je Iličić v smehu pojasnil svoj učinek na derbiju z Milanom – malokdo si lahko v tekmi s slovitim klubom pripiše dva gola in podajo, čeprav so rossoneri drugo moštvo kot kolektiv Carla Ancelottija, ki je v letih 2003 in 2007 vladal stari celini.
»Šalo na stran: za nami je čudovito koledarsko leto 2019, v katerem smo si priigrali zgodovinski nastop v ligi prvakov in še preboj v osmino finala, kjer nas februarja čaka Valencia. Vedeli smo, da nas čaka zahteven uvod v sezono, vsaj delno smo pričakovali, da bomo imeli težave. Zdaj nam gre vse bolje, spet se borimo za vstop v ligo prvakov. Toda serie A je močno tekmovanje, zato bomo morali v leto 2020 kreniti učinkovito in marljivo zbirati točke,« je ocenil Iličić.
Nogometni virtuoz je sredi svoje najboljše sezone v Italiji, kamor se je preselil leta 2010, ko ga je v majici Maribora opazil Palermo. Firence so bile pozneje le vmesna postaja do Bergama, v katerem je zaživel v polnem sijaju. Njegov učinek v zadnjih dveh sezonah je bil enajst golov in osem podaj (2017/18) ter dvanajst golov in sedem podaj (2018/19). Danes je pri bilanci 7+4, pri čemer je igral le na 13 tekmah (v prejšnjih primerih po 31): »Vselej sem na voljo trenerju Gasperiniju za njegove zamisli. Tudi Milanu smo zabili več čudovitih golov, lahko bi jih še več. Toda štejemo le točke.«
O tem, kako močno je prevladovala Atalanta v dvoboju z Milanom, nazorno priča razmerje v strelih na vrata: 12:0! Glavni protagonist derbija je bil prav 31-letni Kranjčan, ki je zrežiral prvi gol za Papuja Gomeza, dva za 3:0 in 4:0 je primaknil sam: enega z desnico, drugega velemojstrsko še z levico. Poker golov je bil zanj dovolj, namesto njega je vstopil v igro Luis Muriel in postavil končnih 5:0 za Atalanto. Gostitelji so Milanu zavezali najlepšo kravato, kot se spodobi za eno od svetovnih metropol mode.
Nekoč je bilo drugače, rdeče-črni del Milana je vladal tudi nogometnemu svetu, ne le modnemu. Toda trideset let pozneje je razmerje sil postavljeno na glavo: ob prelomu v 90. leta prejšnjega stoletja so vladali italijanskemu škornju in stari celini legendarni Ruud Gullit, Frank Rijkaard in Marco van Basten, v majici Atalante pa je opozarjal nase Claudio Caniggia, čeprav na nižji ravni.
Nasledniki slavnih Nizozemcev dandanes le izgubljajo ugled na Apeninskem polotoku, pojavil pa se je drug trojček asov, toda pri tekmecih: prednjačita Papu Gomez in Josip Iličić, ob njiju se izmenično gnetejo Duvan Zapata, Luis Muriel in Mario Pašalić.
Zmedejo tekmeca
»Gojimo specifičen slog igre, v katerem si z Iličićem izmenjavava položaje, tako da tekmec nikdar ne ve, kdo igra na klasični desetki,« je zatrdil argentinski reprezentant Gomez. Iličić je končal leto 2019 v odlični formi, takšni, ki bi prišla prav tudi selektorju Matjažu Keku oktobra v Skopju in Stožicah. »Če bi bil stoodstotno nared, bi lahko igral na vso moč in vseh 90 minut,« je Iličić v smehu pojasnil svoj učinek na derbiju z Milanom – malokdo si lahko v tekmi s slovitim klubom pripiše dva gola in podajo, čeprav so rossoneri drugo moštvo kot kolektiv Carla Ancelottija, ki je v letih 2003 in 2007 vladal stari celini.
»Šalo na stran: za nami je čudovito koledarsko leto 2019, v katerem smo si priigrali zgodovinski nastop v ligi prvakov in še preboj v osmino finala, kjer nas februarja čaka Valencia. Vedeli smo, da nas čaka zahteven uvod v sezono, vsaj delno smo pričakovali, da bomo imeli težave. Zdaj nam gre vse bolje, spet se borimo za vstop v ligo prvakov. Toda serie A je močno tekmovanje, zato bomo morali v leto 2020 kreniti učinkovito in marljivo zbirati točke,« je ocenil Iličić.
Nogometni virtuoz je sredi svoje najboljše sezone v Italiji, kamor se je preselil leta 2010, ko ga je v majici Maribora opazil Palermo. Firence so bile pozneje le vmesna postaja do Bergama, v katerem je zaživel v polnem sijaju. Njegov učinek v zadnjih dveh sezonah je bil enajst golov in osem podaj (2017/18) ter dvanajst golov in sedem podaj (2018/19). Danes je pri bilanci 7+4, pri čemer je igral le na 13 tekmah (v prejšnjih primerih po 31): »Vselej sem na voljo trenerju Gasperiniju za njegove zamisli. Tudi Milanu smo zabili več čudovitih golov, lahko bi jih še več. Toda štejemo le točke.«
