WIMBLEDON
Neprespane noči, šoki in travme
Polono Hercog hudo potrl izgubljeni dvoboj 3. kroga Wimbledona. Kot pravi, ji je zmanjkalo poguma, da konča na svoj način.
Odpri galerijo
Po slovesu od Wimbledona je Polona Hercog potočila veliko solz. FOTO: Reuters
LONDON – Po bolečem porazu v 3. krogu Wimbledona proti 15-letni Coco Gauff ni bil primeren trenutek za pogovor s Polono Hercog, a sobotna pot domov je prinesla novo priložnost. Med dodatnim čakanjem na polet iz Münchna v Ljubljano je najboljša slovenska teniška igralka zavrtela film do dvoboja, v katerem je zapravila dve zaključni žogici.
Kako se počutite po prespani noči?
»Bila sem močno razočarana, a pravi občutki tedaj še niso udarili na plan. Noč je bila dolga, neprespana. V soboto je bilo veliko huje, bil je dan šokov, travm. Iz tega se bom poskušala naučiti čim več, to je bila ena lekcija. Pozitivna stvar je vsekakor ta, da sem v prvih dveh nizih pokazala tenis, za katerega se morda niti nisem zavedala, da je v meni. Če bom nadaljevala takšno igro, ni bojazni, da v prihodnje ne bi bila v sklepnih bojih grand slamov. Težko bi me katera premagala, če bi tako igrala in na koncu zdržala pritisk. Prevelika želja mi je na koncu vzela pogum.«
Na novinarski konferenci ste dejali, da je to edini poraz, po katerem niste imeli solznih oči. To še drži?
»Ni ostalo pri tem. Bilo je veliko pretočenih solz. To je normalno.«
Ste že razmislili, zakaj se je zgodilo, kar se je?
»Da, ne bi ji smela pustiti, da prevzame pobudo. Niz in pol, še malce več, sem nadzorovala dvoboj. Na koncu mi je zmanjkalo poguma, odločnosti, da končam tekmo na svoj način, z winnerji, tako pa sem čakala na njeno napako. Prevzeti bi morala odgovornost.«
A na drugi strani 15-letnici v tretjem nizu ni zmanjkalo poguma …
»Menim, da Coco ni imela kaj izgubiti. Tu je naredila že ogromno, o njej se govori na vsakem koraku. Podlegla sem pritisku in na to bom v prihodnje veliko bolj pozorna.«
Boste sanjali o milimetrih, za kolikor je Coco zadela rezani backhand na prvo zaključno žogico?
»Da, še zdaj se mi kadi pred očmi, kako je zadela črto. In seveda tista dvojna napaka na drugo zaključno žogico, ko sem se odločila, da grem po velik drugi servis. Ni se izšlo. Več je bilo žogic, o katerih razmišljam. Zbudim se ob treh zjutraj in takoj se mi odvrti zaključna točka v glavi. Potem se od šoka začneš potiti.«
Prvič ste igrali na najbolj znamenitem teniškem igrišču na svetu, kulisa je bila izjemna in proti vam je navijalo 15.000 ljudi. Kako ste se počutili?
»Pričakovala sem to, gledalci so želeli njeno zmago, nadaljevanje pravljice. Tu jim ni kaj zameriti, menim, da sem se s tem dobro spoprijemala, vsake toliko so me še dodatno motivirali. Je pa Coco to vsekakor pomagalo, da ni popustila. Do zadnje sekunde so jo držali nad vodo.«
Na BBC si je dvoboj ogledalo 5,2 milijona ljudi, to je bil z naskokom najbolj gledani dvoboj prvega tedna.
»Veliko ljudi mi je reklo, da je bil to dvoboj turnirja za zdaj. Že to je bila dovolj velika teža, da greš na to igrišče prvič, za nameček proti tako mladi igralki, ki jo vsi spodbujajo. Poskušala sem vse skupaj čim bolj odmisliti, sem se pa zavedala, da je svet ponorel za njo.«
Kako se počutite po prespani noči?
»Bila sem močno razočarana, a pravi občutki tedaj še niso udarili na plan. Noč je bila dolga, neprespana. V soboto je bilo veliko huje, bil je dan šokov, travm. Iz tega se bom poskušala naučiti čim več, to je bila ena lekcija. Pozitivna stvar je vsekakor ta, da sem v prvih dveh nizih pokazala tenis, za katerega se morda niti nisem zavedala, da je v meni. Če bom nadaljevala takšno igro, ni bojazni, da v prihodnje ne bi bila v sklepnih bojih grand slamov. Težko bi me katera premagala, če bi tako igrala in na koncu zdržala pritisk. Prevelika želja mi je na koncu vzela pogum.«
Na novinarski konferenci ste dejali, da je to edini poraz, po katerem niste imeli solznih oči. To še drži?
»Ni ostalo pri tem. Bilo je veliko pretočenih solz. To je normalno.«
Ste že razmislili, zakaj se je zgodilo, kar se je?
»Da, ne bi ji smela pustiti, da prevzame pobudo. Niz in pol, še malce več, sem nadzorovala dvoboj. Na koncu mi je zmanjkalo poguma, odločnosti, da končam tekmo na svoj način, z winnerji, tako pa sem čakala na njeno napako. Prevzeti bi morala odgovornost.«
A na drugi strani 15-letnici v tretjem nizu ni zmanjkalo poguma …
»Menim, da Coco ni imela kaj izgubiti. Tu je naredila že ogromno, o njej se govori na vsakem koraku. Podlegla sem pritisku in na to bom v prihodnje veliko bolj pozorna.«
Boste sanjali o milimetrih, za kolikor je Coco zadela rezani backhand na prvo zaključno žogico?
»Da, še zdaj se mi kadi pred očmi, kako je zadela črto. In seveda tista dvojna napaka na drugo zaključno žogico, ko sem se odločila, da grem po velik drugi servis. Ni se izšlo. Več je bilo žogic, o katerih razmišljam. Zbudim se ob treh zjutraj in takoj se mi odvrti zaključna točka v glavi. Potem se od šoka začneš potiti.«
Prvič ste igrali na najbolj znamenitem teniškem igrišču na svetu, kulisa je bila izjemna in proti vam je navijalo 15.000 ljudi. Kako ste se počutili?
»Pričakovala sem to, gledalci so želeli njeno zmago, nadaljevanje pravljice. Tu jim ni kaj zameriti, menim, da sem se s tem dobro spoprijemala, vsake toliko so me še dodatno motivirali. Je pa Coco to vsekakor pomagalo, da ni popustila. Do zadnje sekunde so jo držali nad vodo.«
Na BBC si je dvoboj ogledalo 5,2 milijona ljudi, to je bil z naskokom najbolj gledani dvoboj prvega tedna.
»Veliko ljudi mi je reklo, da je bil to dvoboj turnirja za zdaj. Že to je bila dovolj velika teža, da greš na to igrišče prvič, za nameček proti tako mladi igralki, ki jo vsi spodbujajo. Poskušala sem vse skupaj čim bolj odmisliti, sem se pa zavedala, da je svet ponorel za njo.«
