JUDO
Nezadovoljni, ne pa razočarani
Slovenski judoisti prvič po letu 2002 brez kolajne na EP. Andreja Leški s 5. mestom dosegla najboljšo uvrstitev.
Odpri galerijo
Andreja Leški je dosegla svojo najboljšo uvrstitev na evropskih prvenstvih. FOTO: Mavric Pivk
Slovenski judoisti prvič po 18 letih na evropskem prvenstvu niso osvojili niti ene kolajne. Izjemen niz sta maja 2002 začeli Petra Nareks in Raša Sraka (zdaj tudi Vuković), ki sta v Mariboru zablesteli z bronastima odličjema, odtlej pa niti eno prvenstvo ni minilo brez vsaj enega našega borca na zmagovalnem odru.
V praški dvorani O2 se mu je najbolj približala Andreja Leški, ki je v slovenski paradni kategoriji do 63 kg v petek pristala na petem mestu. To v borilnih športih, v katerih podeljujejo po dve bronasti kolajni in nimajo četrtih mest, velja za najbolj nehvaležno uvrstitev. Judoistka Bežigrada je na poti do svojega največjega uspeha na tem tekmovanju v članski konkurenci ugnala tudi olimpijsko prvakinjo Tino Trstenjak, ki se je morala na koncu – tako kot Anka Pogačnik (do 70 kg) – sprijazniti s sedmim mestom.
S tega položaja je sicer v Istanbulu '11 začela svoj pohod proti svetovnemu vrhu, med letoma 2013 in 2018 je na prvenstvih stare celine nanizala kar šest kolajn, dvakrat je bila tudi evropska prvakinja. V Pragi ni imela svojega dneva. Da šampionka iz kluba Z'dežele Sankaku ni v najboljši formi, je že pred odhodom v češko metropolo opozarjal njen trener Marjan Fabjan. Občutek ga ni varal. Tina se že od prvega dvoboja naprej ni borila tako, kot se zna.
»Največji problem je bil v tem, da nismo imeli priprav, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti. Zaradi zdravstvenih razmer in ukrepov proti širjenju koronavirusa nismo mogli toliko na sparing v tujino, kot bi si želeli, tu v Sloveniji pa Tina nima dovolj ustreznih partnerjev za trening,« je pojasnil strokovni direktor pri Judo zvezi Slovenije (JZS) in pristavil, da v velikih reprezentancah s tem nimajo težav, ker imajo pač dovolj vrhunskih judoistov. Ob tem je poudaril, da slovenska reprezentanca ni le Tina Trstenjak.
»Imeli smo zelo številčno ekipo in glede na to, koliko smo imeli judoistov v Pragi, bi lahko dosegli več. Na žalost tudi za druge ne moremo reči, da so blesteli. Za Andrejo Leški je peto mesto zagotovo lep uspeh, njene zmage nad Tino pa ne gre obešati na veliki zvon. To ne more biti merilo,« je presodil Fabjan in ponovil, da Trstenjakova ni (bila) prava. Zaradi tega je sprva sploh ni nameraval peljati v Prago, a si je premislil, ker je 30-letna Celjanka borka v pravem pomenu besede. Toda evropsko prvenstvo ni bil njen cilj.
»Midva imava druge načrte in pred očmi že olimpijske igre v Tokiu, kjer bo drugačna pesem. Zato tudi nisem pretirano razočaran zaradi nastopa v Pragi, seveda pa niti zadovoljen ne morem biti,« je poudaril Fabjan in pribil, da prvenstvo v dvorani O2 ni pokazalo dejanske slike moči slovenske reprezentance, ki je tokrat s petim mestom in dvema sedmima med 40 državami pristala na 24. mestu.
»Delno gre to – kot sem že omenil – pripisati pandemiji novega koronavirusa, zaradi katere nismo mogli po načrtih izpeljati priprav. Poleg tega je treba tudi vedeti, da smo nastopili brez lanske evropske prvakinje Klare Apotekar (do 78 kg) in Ane Velenšek (nad 78 kg), ki po poškodbah še nista dovolj dobro pripravljeni. Zaradi tega tudi ne moremo govoriti o prekinitvi našega niza, recimo raje, da smo naredili enoletni premor,« je sklenil Fabjan.
V praški dvorani O2 se mu je najbolj približala Andreja Leški, ki je v slovenski paradni kategoriji do 63 kg v petek pristala na petem mestu. To v borilnih športih, v katerih podeljujejo po dve bronasti kolajni in nimajo četrtih mest, velja za najbolj nehvaležno uvrstitev. Judoistka Bežigrada je na poti do svojega največjega uspeha na tem tekmovanju v članski konkurenci ugnala tudi olimpijsko prvakinjo Tino Trstenjak, ki se je morala na koncu – tako kot Anka Pogačnik (do 70 kg) – sprijazniti s sedmim mestom.
S tega položaja je sicer v Istanbulu '11 začela svoj pohod proti svetovnemu vrhu, med letoma 2013 in 2018 je na prvenstvih stare celine nanizala kar šest kolajn, dvakrat je bila tudi evropska prvakinja. V Pragi ni imela svojega dneva. Da šampionka iz kluba Z'dežele Sankaku ni v najboljši formi, je že pred odhodom v češko metropolo opozarjal njen trener Marjan Fabjan. Občutek ga ni varal. Tina se že od prvega dvoboja naprej ni borila tako, kot se zna.
Slovenija 24. med 40 državami
»Največji problem je bil v tem, da nismo imeli priprav, kakršnih smo bili vajeni v preteklosti. Zaradi zdravstvenih razmer in ukrepov proti širjenju koronavirusa nismo mogli toliko na sparing v tujino, kot bi si želeli, tu v Sloveniji pa Tina nima dovolj ustreznih partnerjev za trening,« je pojasnil strokovni direktor pri Judo zvezi Slovenije (JZS) in pristavil, da v velikih reprezentancah s tem nimajo težav, ker imajo pač dovolj vrhunskih judoistov. Ob tem je poudaril, da slovenska reprezentanca ni le Tina Trstenjak.
»Imeli smo zelo številčno ekipo in glede na to, koliko smo imeli judoistov v Pragi, bi lahko dosegli več. Na žalost tudi za druge ne moremo reči, da so blesteli. Za Andrejo Leški je peto mesto zagotovo lep uspeh, njene zmage nad Tino pa ne gre obešati na veliki zvon. To ne more biti merilo,« je presodil Fabjan in ponovil, da Trstenjakova ni (bila) prava. Zaradi tega je sprva sploh ni nameraval peljati v Prago, a si je premislil, ker je 30-letna Celjanka borka v pravem pomenu besede. Toda evropsko prvenstvo ni bil njen cilj.
»Midva imava druge načrte in pred očmi že olimpijske igre v Tokiu, kjer bo drugačna pesem. Zato tudi nisem pretirano razočaran zaradi nastopa v Pragi, seveda pa niti zadovoljen ne morem biti,« je poudaril Fabjan in pribil, da prvenstvo v dvorani O2 ni pokazalo dejanske slike moči slovenske reprezentance, ki je tokrat s petim mestom in dvema sedmima med 40 državami pristala na 24. mestu.
»Delno gre to – kot sem že omenil – pripisati pandemiji novega koronavirusa, zaradi katere nismo mogli po načrtih izpeljati priprav. Poleg tega je treba tudi vedeti, da smo nastopili brez lanske evropske prvakinje Klare Apotekar (do 78 kg) in Ane Velenšek (nad 78 kg), ki po poškodbah še nista dovolj dobro pripravljeni. Zaradi tega tudi ne moremo govoriti o prekinitvi našega niza, recimo raje, da smo naredili enoletni premor,« je sklenil Fabjan.
