U 21
Ni bila najslabša, kar je uspeh
Vratar in strelec najboljša slovenska nogometaša na EP do 21 let.
Odpri galerijo
Strelec edinega slovenskega gola na EP do 21 let Aljoša Matko je bil ob vratarju Igorju Vekiću najboljši v slovenskem moštvu. FOTO: Leon Vidic
Tekmovalni učinek slovenske nogometne reprezentance na EP do 21 let je bil brez presežka, a v mejah pričakovanj. Priložnost je dobilo 19 nogometašev, v oceni, kako so igrali, smo upoštevali le igralce, ki so igrali več kot 45 minut.
Igor Vekić (6,5): Na vseh treh tekmah je nalogo opravil s pozitivno oceno. Celo na zadnji proti Italiji, na kateri je prejel štiri gole, je bil najboljši.
Aljoša Matko (6,5): Svojo odliko, napadalno agresivnost in željo za golom je uveljavil proti Čehom. Voljni moment je lahko za zgled, a za vidnejši prodor bo moral izboljšati igralno kombinatoriko.
Andraž Žinić (6): Če je igral maksimalno minut, je izpolnil selektorjeva pričakovanja.
Žan Zaletel (6): Ker Ačimović ni razrešil dvoma o tem, kdo je lahko desni štoper, Brekalo ali Zaletel, je Žan prvo tekmo igral na položaju levega štoperja. Naslednji dve je igral kot zadnji zvezni.
Adam Gnezda Čerin (6): Igralec z največ izkušnjami na najvišji ravni ni razočaral, a bi lahko opravil več. Njegov status na igrišču ni bil v skladu z izkušnjami.
Žan Medved (6): Ni bil prvi selektorjev napadalni izbor, a se je težkaš dostojno boril.
Žan Kolmanič (5,5): Brez presežka, a v skladu s tem, kar zmorejo fizika, tehnika in moštvo. Za branilca z odličnim predložkom so bili Slovenci preredko v vlogi napadalcev.
David Brekalo (5,5): Na realna tla so ga položili hitrejši in igralno spretnejši Italijani. V zgoščenem prostoru lahko uveljavi moč, na brisanem prostoru je prepočasen.
Sven Šoštarič Karić (5,5): Igral je dve tekmi, proti Češki rutinirano in zanesljivo, proti Italiji v slogu očetovih najslabših izvedb, raztreseno in pogubno za moštvo.
Tamar Svetlin (5,5): Lahko bi igral več, a je na njegovem položaju (zvezna vrsta) konkurenca najostrejša.
Dejan Petrović (5,5): Igral in pokazal je manj od pričakovanj, a tudi zaradi višje sile. Čeprav v primerjavi z moštvenimi konkurenti igra v močnejši ligi, klubu in veliko, je bilo to premalo za selektorjeve načrte.
Nik Prelec (5): Drugi najmlajši v moštvu je po profilu napadalec, na euru je bil napadalni branilec. Avtogol proti Češki je bil izzvan tudi zaradi nespretnosti drugega napadalca pred slovenskimi vrati Daria Kolobarića.
Žan Rogelj (5): Kakšna naj bi bila njegova vloga in kako bi lahko bil dodana vrednost, ni znano.
Žan Celar (5): Igralec z najslovitejšim lastnikom (Roma) je žrtev slovenske igralne nemoči. Ni kriv golgeter, če moštvo ne pripravi priložnosti.
Timi Max Elšnik (4,5): Po bliskovitem igralskem in hierarhičnem vzponu je bil euro za kapetana prava polomija. Zakaj, bi morda več vedela selektor ali igralec, ki se je soočil z ostrejšo in hitrejšo konkurenco.
Milenko Ačimović (5): Glede na omejene potenciale in dejstva, da je bila slovenska reprezentanca še pred zadnjo tekmo v igri za četrtfinale in da jo je soprirediteljica EP Madžarska odnesla še huje, je točka celo presežek. A ta je nerealna in nima zveze s tem, kaj je selektor opravil ali ni. Mimo vrste in brez sekunde trenerskih izkušenj je dobil priložnost, ki je ne bi smel.
Igor Vekić (6,5): Na vseh treh tekmah je nalogo opravil s pozitivno oceno. Celo na zadnji proti Italiji, na kateri je prejel štiri gole, je bil najboljši.
Aljoša Matko (6,5): Svojo odliko, napadalno agresivnost in željo za golom je uveljavil proti Čehom. Voljni moment je lahko za zgled, a za vidnejši prodor bo moral izboljšati igralno kombinatoriko.
Andraž Žinić (6): Če je igral maksimalno minut, je izpolnil selektorjeva pričakovanja.
Žan Zaletel (6): Ker Ačimović ni razrešil dvoma o tem, kdo je lahko desni štoper, Brekalo ali Zaletel, je Žan prvo tekmo igral na položaju levega štoperja. Naslednji dve je igral kot zadnji zvezni.
Adam Gnezda Čerin (6): Igralec z največ izkušnjami na najvišji ravni ni razočaral, a bi lahko opravil več. Njegov status na igrišču ni bil v skladu z izkušnjami.
Žan Medved (6): Ni bil prvi selektorjev napadalni izbor, a se je težkaš dostojno boril.
Žan Kolmanič (5,5): Brez presežka, a v skladu s tem, kar zmorejo fizika, tehnika in moštvo. Za branilca z odličnim predložkom so bili Slovenci preredko v vlogi napadalcev.
David Brekalo (5,5): Na realna tla so ga položili hitrejši in igralno spretnejši Italijani. V zgoščenem prostoru lahko uveljavi moč, na brisanem prostoru je prepočasen.
Sven Šoštarič Karić (5,5): Igral je dve tekmi, proti Češki rutinirano in zanesljivo, proti Italiji v slogu očetovih najslabših izvedb, raztreseno in pogubno za moštvo.
Tamar Svetlin (5,5): Lahko bi igral več, a je na njegovem položaju (zvezna vrsta) konkurenca najostrejša.
Dejan Petrović (5,5): Igral in pokazal je manj od pričakovanj, a tudi zaradi višje sile. Čeprav v primerjavi z moštvenimi konkurenti igra v močnejši ligi, klubu in veliko, je bilo to premalo za selektorjeve načrte.
Nik Prelec (5): Drugi najmlajši v moštvu je po profilu napadalec, na euru je bil napadalni branilec. Avtogol proti Češki je bil izzvan tudi zaradi nespretnosti drugega napadalca pred slovenskimi vrati Daria Kolobarića.
Žan Rogelj (5): Kakšna naj bi bila njegova vloga in kako bi lahko bil dodana vrednost, ni znano.
Žan Celar (5): Igralec z najslovitejšim lastnikom (Roma) je žrtev slovenske igralne nemoči. Ni kriv golgeter, če moštvo ne pripravi priložnosti.
Timi Max Elšnik (4,5): Po bliskovitem igralskem in hierarhičnem vzponu je bil euro za kapetana prava polomija. Zakaj, bi morda več vedela selektor ali igralec, ki se je soočil z ostrejšo in hitrejšo konkurenco.
Milenko Ačimović (5): Glede na omejene potenciale in dejstva, da je bila slovenska reprezentanca še pred zadnjo tekmo v igri za četrtfinale in da jo je soprirediteljica EP Madžarska odnesla še huje, je točka celo presežek. A ta je nerealna in nima zveze s tem, kaj je selektor opravil ali ni. Mimo vrste in brez sekunde trenerskih izkušenj je dobil priložnost, ki je ne bi smel.
