POGOVOR
Ni lahko nadomestiti obeh Janov, Žige in Roka
Ob koncu SP skupine B v hokeju mešani občutki Anžeta Kopitarja. Prezgodaj je še za razmišljanje o tem, kakšna bo prihodnost.
Odpri galerijo
Anže Kopitar se je strinjal, da bi lahko na svetovnem prvenstvu v Kazahstanu dosegli več. FOTO: Tomi Lombar
NURSULTAN – Slovenska hokejska reprezentanca se je od svetovnega prvenstva skupine B poslovila z gladko zmago proti Litvi z 9:0, preprečila najhujše, izpad v 3. razred, Kazahstan pa zapuščala le delno zadovoljna: na končnem 4. mestu je bila predaleč od želene uvrstitve med elito.
Pred odhodom iz Arene Baris, prizoriščem zanimivega turnirja, smo slovenski poročevalci iz Kazahstana govorili z vodilnim slovenskim hokejistom in kapetanom Anžetom Kopitarjem.
Za konec le ni bilo preplaha, mrežo ste drugič zapored ohranili nedotaknjeno. Ali je bila Litva očitno najslabši tekmec na prvenstvu?
»Najbrž se je Litvi tudi poznalo, da je igrala dan prej, ko mi nismo imeli tekme, tako da smo se lahko v miru pripravili za ta zadnji dvoboj in se povrhu dobro odpočili. Turnir pa se ni razpletel po naših željah.
Pripotovali smo s ciljem uvrstitve v najvišji razred, a na prvih dveh tekmah nam je spodletelo, plačali smo davek zaradi slabe prve tretjine proti Kazahstanu in druge proti Koreji. Razočarani smo, a zdaj je dobro, da smo vsaj na zadnjih dveh tekmah zmagali in obstali v skupini B.«
Verjetno je bil ključen tisti nepričakovani spodrsljaj z Južno Korejo?
»Drži, vodili smo s 3:1, imeli nekajkrat prednost igralca, pa takrat nismo dosegli gola. Normalno je, da se nam je poznalo, da nismo imeli dveh Janov, Muršaka in Urbasa, Roka Tičarja in Žige Jegliča. Ob naši ozki bazi je odsotnost teh odličnih hokejistov zelo boleča. Lahko bi dosegli več, a zdaj ne smemo biti preveč potrti.«
Kako ste doživljali svojo vlogo vodje na ledu in ob njem?
»Sprva ni bilo preprosto. Razmišljali smo o velikem dosežku, nakar smo dvakrat izgubili, pred nami pa je bila že tekma z močno Belorusijo. Madžarska zagotovo ni slaba ekipa pa tudi Litva je boljša, kot kaže ta naša zadnja visoka zmaga. Res pa je bila po sobotni tekmi izčrpana.«
Kakšna je realnost slovenske reprezentance za prihodnost?
»Vsi se staramo, nekoč bodo morali mlajši prevzeti vodilne vloge. Jan Drozg je prestal zelo dober turnir, Tadej Čimžar in Miha Zajc, denimo, sta naloge opravljala prav korektno. Če hočemo segati po višjih mestih, bi bilo zelo dobro, da smo popolni. Tokrat, žal, nismo bili, upam, da bo v prihodnosti drugače.«
Pri vas in soigralcih so opazni mešani občutki ob slovesu od te dvorane?
»Seveda je razočaranje, ker se nismo uvrstili med elito, morda so bila pričakovanja previsoka, a saj si je treba zastaviti visoke cilje, da ohraniš ambicioznost in se trudiš po najboljših močeh. Žal se je tako razpletlo, a vsaj zadnji dve naši tekmi sta za pohvalo. Za podvig moraš biti na takšni ravni od začetka turnirja, in to se nam ni posrečilo.«
Pa je morda Slovenija po poškodbi Gašperja Krošlja predolgo iskala udarnega vratarja ali je šlo bolj za to, da je imel Matija Pintarič na prvih dveh tekmah premalo pomoči soigralcev?
»Matija bi morda lahko ujel kakšen plošček več, tudi sam je to povedal, a mi smo pred njim v obrambi igrali pretirano slabo. Prevečkrat smo ga pustili osamljenega pred vrati, zato je bilo za tekmece lažje delo, kot bi bilo sicer.«
Koliko je vendarle lažje z zmago skleniti zadnjo tekmo v sezoni, v kateri vam in moštvu Los Angelesa ni šlo vse po načrtih?
»Lepo. Vsi smo se zavedali pomembnosti te tekme in spoznanja, da se moramo izogniti trepetanju in čakanju na razplet tekme Kazahstan - Madžarska. Svojo nalogo smo za konec opravili dobro, a tistega najslajšega veselja ob končnem razpletu vendarle ni.«
Zdaj ste že nekaj časa kapetan v Los Angelesu, kako pa ste doživeli nastop v dresu z oznako C na tem prvenstvu, kjer je kar pet tekem v sedmih dneh? Nekatere soigralce ste sploh prvič videli.
»Seveda je drugače kot v klubu, nekatere sem tu komaj spoznal. Z reprezentanco sem bil 14 dni, najprej sem se moral spoznavati z občutkom za sodelovanje z igralci in krepitev moštvenega duha. A fantje so zagnani in pozitivni, starejši pa so mi pomagali.«
Razmišljate o vaši reprezentančni prihodnosti?
»Bomo videli. Saj smo komaj dobro odigrali to prvenstvo, prezgodaj je še za razmišljanje o tem, kakšna bo prihodnost.«
A o tisti kratkoročni za vas ni dvomov. Kakšna bo letos hokejska akademija na Bledu?
»Kot v prejšnjih letih bo v prvih dveh tednih julija. Spet bova sodelovala s Tomažem Razingarjem, prijav je že nekaj, verjamem, da se bomo imeli dobro. Patent je narejen in uspešen, tako da ne bo večjih sprememb.«
Anže Kopitar se je strinjal, da bi lahko na svetovnem prvenstvu v Kazahstanu dosegli več. FOTO: Tomi Lombar
Pred odhodom iz Arene Baris, prizoriščem zanimivega turnirja, smo slovenski poročevalci iz Kazahstana govorili z vodilnim slovenskim hokejistom in kapetanom Anžetom Kopitarjem.
Za konec le ni bilo preplaha, mrežo ste drugič zapored ohranili nedotaknjeno. Ali je bila Litva očitno najslabši tekmec na prvenstvu?
»Najbrž se je Litvi tudi poznalo, da je igrala dan prej, ko mi nismo imeli tekme, tako da smo se lahko v miru pripravili za ta zadnji dvoboj in se povrhu dobro odpočili. Turnir pa se ni razpletel po naših željah.
Vsi se staramo, vodilne vloge med risi bodo počasi prevzeli mlajši. Jan Drozg je imel zelo dober turnir, Miha Zajc in Tadej Čimžar sta korektno opravljala naloge.
Pripotovali smo s ciljem uvrstitve v najvišji razred, a na prvih dveh tekmah nam je spodletelo, plačali smo davek zaradi slabe prve tretjine proti Kazahstanu in druge proti Koreji. Razočarani smo, a zdaj je dobro, da smo vsaj na zadnjih dveh tekmah zmagali in obstali v skupini B.«
Verjetno je bil ključen tisti nepričakovani spodrsljaj z Južno Korejo?
»Drži, vodili smo s 3:1, imeli nekajkrat prednost igralca, pa takrat nismo dosegli gola. Normalno je, da se nam je poznalo, da nismo imeli dveh Janov, Muršaka in Urbasa, Roka Tičarja in Žige Jegliča. Ob naši ozki bazi je odsotnost teh odličnih hokejistov zelo boleča. Lahko bi dosegli več, a zdaj ne smemo biti preveč potrti.«
7
točk je Anže Kopitar zbral na SP za dva gola in pet podaj.
točk je Anže Kopitar zbral na SP za dva gola in pet podaj.
Kako ste doživljali svojo vlogo vodje na ledu in ob njem?
»Sprva ni bilo preprosto. Razmišljali smo o velikem dosežku, nakar smo dvakrat izgubili, pred nami pa je bila že tekma z močno Belorusijo. Madžarska zagotovo ni slaba ekipa pa tudi Litva je boljša, kot kaže ta naša zadnja visoka zmaga. Res pa je bila po sobotni tekmi izčrpana.«
Kakšna je realnost slovenske reprezentance za prihodnost?
»Vsi se staramo, nekoč bodo morali mlajši prevzeti vodilne vloge. Jan Drozg je prestal zelo dober turnir, Tadej Čimžar in Miha Zajc, denimo, sta naloge opravljala prav korektno. Če hočemo segati po višjih mestih, bi bilo zelo dobro, da smo popolni. Tokrat, žal, nismo bili, upam, da bo v prihodnosti drugače.«
Pri vas in soigralcih so opazni mešani občutki ob slovesu od te dvorane?
»Seveda je razočaranje, ker se nismo uvrstili med elito, morda so bila pričakovanja previsoka, a saj si je treba zastaviti visoke cilje, da ohraniš ambicioznost in se trudiš po najboljših močeh. Žal se je tako razpletlo, a vsaj zadnji dve naši tekmi sta za pohvalo. Za podvig moraš biti na takšni ravni od začetka turnirja, in to se nam ni posrečilo.«
Pa je morda Slovenija po poškodbi Gašperja Krošlja predolgo iskala udarnega vratarja ali je šlo bolj za to, da je imel Matija Pintarič na prvih dveh tekmah premalo pomoči soigralcev?
»Matija bi morda lahko ujel kakšen plošček več, tudi sam je to povedal, a mi smo pred njim v obrambi igrali pretirano slabo. Prevečkrat smo ga pustili osamljenega pred vrati, zato je bilo za tekmece lažje delo, kot bi bilo sicer.«
Koliko je vendarle lažje z zmago skleniti zadnjo tekmo v sezoni, v kateri vam in moštvu Los Angelesa ni šlo vse po načrtih?
»Lepo. Vsi smo se zavedali pomembnosti te tekme in spoznanja, da se moramo izogniti trepetanju in čakanju na razplet tekme Kazahstan - Madžarska. Svojo nalogo smo za konec opravili dobro, a tistega najslajšega veselja ob končnem razpletu vendarle ni.«
Zdaj ste že nekaj časa kapetan v Los Angelesu, kako pa ste doživeli nastop v dresu z oznako C na tem prvenstvu, kjer je kar pet tekem v sedmih dneh? Nekatere soigralce ste sploh prvič videli.
»Seveda je drugače kot v klubu, nekatere sem tu komaj spoznal. Z reprezentanco sem bil 14 dni, najprej sem se moral spoznavati z občutkom za sodelovanje z igralci in krepitev moštvenega duha. A fantje so zagnani in pozitivni, starejši pa so mi pomagali.«
Razmišljate o vaši reprezentančni prihodnosti?
»Bomo videli. Saj smo komaj dobro odigrali to prvenstvo, prezgodaj je še za razmišljanje o tem, kakšna bo prihodnost.«
A o tisti kratkoročni za vas ni dvomov. Kakšna bo letos hokejska akademija na Bledu?
»Kot v prejšnjih letih bo v prvih dveh tednih julija. Spet bova sodelovala s Tomažem Razingarjem, prijav je že nekaj, verjamem, da se bomo imeli dobro. Patent je narejen in uspešen, tako da ne bo večjih sprememb.«
