Ni preprosto igrati brez Luke Dončića

Nihče ni pričakoval, da bo življenje brez Luke Dončića (in drugih odsotnih) preprosto za slovensko košarkarsko reprezentanco, toda le redki so si mislili, da bo po olimpijskem podvigu imela tako težko delo že v uvodnem nastopu v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2023. Ob tesni zmagi nad močno pomlajeno hrvaško zasedbo s 76:74 in pred nedeljskim dvobojem s Švedsko v Kopru (20.00) so se še enkrat izrazile omejitve naših asov, pred katerimi tako radi zatisnemo oči in se slepimo, da jih ni. Ko ne morejo računati na vse najboljše, ne zdrsnejo le za en razred z evropskega vrha, temveč za dva ali tri.

Kot pribito resda drži, da je bolje zmagati s slabo igro kot izgubiti z dobro, prav tako pa je prijetno, če dvoboj odloči marljiv košarkar iz ozadja. Jakob Čebašek je pri 30 letih igral na 11 uradnih tekmah izbrane vrste in do četrtka v seštevku dosegel 28 točk. V Zagrebu je Ljubljančan, ki je v domovini branil barve Parkljev, Maribora NKBM, Elektre, polzelskih Hopsov, Sixta Primorske in Šentjurja, trenutno pa je član belgijskega Leuvna, dodal še štiri točke, vendar v idealnem trenutku.

S trojko in dodatnim prostim metom 48 sekund pred koncem tekme je odbil zadnji hrvaški juriš in dokončno prevesil tehtnico na slovensko stran. Njegova epizoda je bila dragocen poduk za mlajše reprezentante, da je vztrajnost zlata vredna čednost in da pri košarki pogosto ni pomembno, koliko točk dosežeš, pač pa, kako jih umestiš v scenarij tekme.

V Kopru bolje?

Da je zmagovalca v dvorani Dražena Petrovića odločila trojka, ki je bila sicer zaščitni znak pokojne hrvaške legende, verjetno ni naključje. V slovenski dvanajsterici je bilo namreč kar osem košarkarjev (vsi z izjemo centrov Žige Dimca, Jurija Macure in Jana Kosija in prodornega Jake Blažiča), ki v svojih klubih pogosteje mečejo za tri točke kot za dve, in katera je morala najti pot do cilja.

V Zagrebu so se zmagovalci 33-krat odločili za poskuse z velike razdalje ob 21-odstotnem izkoristku, za dve točki pa so metali le 20-krat s 50-odstotno učinkovitostjo. Slednjič so največ točk (kar 35) dosegli s 43 prostimi meti (Hrvaška 15:20), s katerimi so nadomestili zaostanek pri večini prvin. Tudi pri metih iz igre (32:40), asistencah (11:20), točkah iz protinapadov (4:14) in iz rakete (12:30).

Slovenski košarkarji bi lahko nekoliko uravnotežili svojo igro že v nedeljo ob 20. uri, ko bodo v dvorani Bonifika odigrali šele drugo uradno tekmo s Švedsko; v kvalifikacijah za OI 1992 so zmagali s 85:74. Skandinavci še nikoli niso nastopili na SP ali OI, desetkrat so igrali na EP, vendar po letu 1995 le dvakrat (na domačem eurobasketu 2003 in deset let pozneje pri nas), v četrtek pa so z zmago nad Finsko z 72:62 opozorili, da jih ne kaže podcenjevati. Z 20 točkami in 10 asistencami je bil najučinkovitejši organizator Ludvig Hakanson, ki sicer igra za Bilbao in je eden od šestih adutov moštva iz španske lige, krilo Viktor Gaddefors, član Dinama iz Bukarešte, je dodal 14 točk in 10 skokov.