Ni še prikazala vsega, kar zna

PJONGČANG – Ob mladinski svetovni prvakinji Niki Križnar lahko – sodeč po tukajšnjih treningih – na današnji ženski tekmi v smučarskih skokih (13.50) visoko poseže tudi Ema Klinec, ki je na nedavnem MSP v Švici podvig svoje zlate klubske kolegice pri žirovski Alpini dopolnila s srebrno kolajno. Potem ko je 19-letnici iz Poljan nad Škofjo Loko nastop v Sočiju preprečila poškodba, bo danes prestala ognjeni krst na največji zimski športni prireditvi; tako kot Nika in Urša Bogataj, medtem ko je Špela Rogelj, naša četrta tekmovalka v Pjongčangu, nastopila že na OI 2014. Klinčeva bo na tekmi iskala predvsem potrditev zase.

Kakšni so vaši osebni cilji za OI?

»Veselim se tekme, o rezultatu pa ne razmišljam. Iskala bom potrditev znotraj sebe. Ko bom nalogo izpeljala tako, kot si jo bom zamislila, bom uspešna in zadovoljna. Imam seveda skrite želje, ki jih bom razgrnila po OI, ko bom lahko realno ocenila, ali sem jih izpolnila ali ne.«

Kako vam je všeč tukajšnja skakalnica?

»Je super naprava, profil je zmes starega in novega. Nalet je kar strm, radius oster, odskočna miza pa dolga. Čez hrbtišče priletiš precej nizko, če pa dobro odskočiš, te lepo odnese v drugi del.«

Ali se vam zdi, da je konkurenca zaradi olimpijske sezone močnejša?

»Zagotovo vse skakalke stremimo k temu, da bi se izpopolnile v vseh pogledih. To nas žene naprej. Koliko so napredovale druge, ne vem, zase pa trdim, da še nisem pokazala, kar sem sposobna. Trudim se, da mi bo to uspelo čim prej. Občutek imam, da mi bo nahrbtnik slej ko prej padel z ramen.«

Ste si ga naložili sami ali so vam ga drugi?

»Vedno si ga sama. S kolikor veliko žlico zajameš, toliko tudi poješ. Meja med tistim, ko si dovolj ali pretirano motiviran, je zelo tanka. Ko si preveč želiš, ne prideš do pravih občutkov. V tem območju se gibljem tudi jaz. Verjamem, da se mi bo še prikazala svetla točka.«

Kakšno oceno (od 1 do 10) bi si dali za nastope v svetovnem pokalu v tej zimi?

»To je zelo velik razpon. Nisem zadovoljna. Dala bi si trojko.«

Kako gledate na letošnjo premoč Maren Lundby?

»Kot vem, Maren veliko časa preživi s fanti, tako da ima dobro primerjavo. Norvežani imajo odličen sistem. Skokov se lotevajo celostno, natančno proučujejo sleherno podrobnost pri opremi, zelo se posvečajo položaju v počepu, kar se vidi tudi v hitrosti. Maren me je v Zau na zaletni smučini prehitela tudi za 1,5 km/h, kar je približno tako, kot da bi imela startno klop pet zaletnih mest višje. To je bil šok! Veliko se skriva v mojem počepu, nekaj pa tudi v pripravi smuči. Tu imamo svojega serviserja, tako da ni izgovorov.«

Drugače ga nimate?

»Ne, tega me ni sram priznati. Smuči si pripravljamo same, hvaležna sem, da nam priskočita na pomoč trenerja Stane Baloh in Primož Peterka. Menim pa, da bi morale imeti serviserja, z njim bi se lažje kosale s svetovnim vrhom.«
Ali pogrešate še kaj drugega?

»Dobre skoke. To je prvo, drugega ne bom komentirala. Za takšne stvari je čas po koncu sezone.«

Bi si želeli tudi vi vaditi s fanti?

»Včasih sem ogromno – tako kot tudi druga dekleta – trenirala z njimi. To je zagotovo plus, saj vidiš, kaj lahko še izboljšaš. V primerjavi s povprečnimi fanti smo v marsikateri prvini boljše, a moško telo je vendarle moško. Ostati moram realna in stremeti k popolnosti, ki jo lahko iztisnem iz ženskega telesa.«