Nič slabega, če bo VIP manjši
Niko Mihelič v krizi vidi tudi priložnost, da se motošport vrne k bistvu. Tim Gajser je lahko jezen, ker ne more dirkati, a vrnil se bo še močnejši.
Odpri galerijo
Niko Mihelič meni, da so šle nekatere stvari v bencinskem športu predaleč. FOTO: Blaž Samec
Pandemija koronavirusa je ugasnila motorje v vseh bencinskih športih in najbolj znani slovenski strokovnjak Niko Mihelič ima ob tem mešane občutke. »Morda je bil ta balon prenapihnjen in je pravi čas, da se tudi motošport resetira,« razmišlja.
»Položaj je podoben tistemu po zadnji dirki za VN pred drugo svetovno vojno v Beogradu, ko so tako rekoč vsi športi ugasnili. Tudi takrat ni nihče vedel, koliko časa bo trajalo. Vemo pa, da se je SP v formuli 1 začelo leta 1948. V teh časih, ki jih preživljamo, je šport postal obrobna zadeva, bistveno je čim prej spoznati, kaj ta virus je, se pripraviti in pravilno odzvati. Potem se bo svet znova zagnal in takrat se bomo ljudje vprašali, ali je res treba spet v tisto gonjo; ali moramo res danes v trgovino, ker je popust, kateri resničnostni šov moramo gledati, da ga ne bomo zamudili, koliko metrov rumenega časopisa moramo kupiti, da bomo videli, kdo od kvazizvezdnikov si je plačal reklamo?
Vprašanje pa je, ali se bo vse skupaj zgolj zagnalo na novo, ali se bo res kaj konkretnega spremenilo,« je malce širši pogled predstavil Mihelič, ki kot zanesenjak upa, da si bodo podobna vprašanja zastavili tudi tisti, ki odločajo v F1 ali motoGP. Nekatere stvari so šle preprosto predaleč.
»Spomnim se, ko sem leta 1970 prišel prvič v Zeltweg, beseda VIP sploh ni obstajala. Prišla so moštva in na travi pripravljala avtomobile. Pri motorjih je bilo še bolj prvinsko. V Opatiji, kjer je moral dirkati Giacomo Agostini, ker je potreboval točke, sta njegova motorja prišla v kombiju à la berlingo, v njem pa dva mehanika, ki sta tam šraufala. Pozneje so vipi postajali vse bolj pomembni, kar ni prav. Pričakujem, da se bodo neobičajno velike in razkošne montažne stavbe zmanjšale ali vsaj na začetku kar umaknile.«
Mihelič verjame, da bo šport ohranil ali še okrepil svoje bistvo: »Vedno bo šlo za zmago in točke. Trenutno sta zaradi položaja lahko najbolj nejevoljna Lewis Hamilton in Marc Marquez, ker bi povečevala število zmag in podirala rekorde. Na drugi strani je verjetno kar zadovoljen Valentino Rossi, ker njegovi rekordi ostajajo, pa družina Schumacher v F1.« Tudi Slovenci imamo šampiona v bencinskem športu, Tima Gajserja, prvaka v elitnem motokrosističnem razredu MXGP. V F1 in motoGP je kar več moštev, ki jim grozi propad, a Gajser ima po Miheličevem mnenju srečo, ker je prvi adut Honde, in se mu ni treba bati.
»Lahko je slabe volje le zato, ker ne more dirkati. Letos je z novim motorjem odlično začel in obetala se mu je še ena vrhunska sezona. Glede na to, da je globoko veren, bo to pač sprejel kot dejstvo, da je treba to obdobje pač pretrpeti, in potem se bo vrnil še bolj spočit in motiviran.« Mihelič je za konec podal še nekaj misli: »Prej ali slej se bo vse skupaj spet začelo, morda na nekoliko nižjih obratih, kar ni nujno slabo. Problem bi bil, če bi ta virus spet udaril na Kitajskem ali kje drugje. Saj vemo, kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.«
»Položaj je podoben tistemu po zadnji dirki za VN pred drugo svetovno vojno v Beogradu, ko so tako rekoč vsi športi ugasnili. Tudi takrat ni nihče vedel, koliko časa bo trajalo. Vemo pa, da se je SP v formuli 1 začelo leta 1948. V teh časih, ki jih preživljamo, je šport postal obrobna zadeva, bistveno je čim prej spoznati, kaj ta virus je, se pripraviti in pravilno odzvati. Potem se bo svet znova zagnal in takrat se bomo ljudje vprašali, ali je res treba spet v tisto gonjo; ali moramo res danes v trgovino, ker je popust, kateri resničnostni šov moramo gledati, da ga ne bomo zamudili, koliko metrov rumenega časopisa moramo kupiti, da bomo videli, kdo od kvazizvezdnikov si je plačal reklamo?
Vprašanje pa je, ali se bo vse skupaj zgolj zagnalo na novo, ali se bo res kaj konkretnega spremenilo,« je malce širši pogled predstavil Mihelič, ki kot zanesenjak upa, da si bodo podobna vprašanja zastavili tudi tisti, ki odločajo v F1 ali motoGP. Nekatere stvari so šle preprosto predaleč.
»Spomnim se, ko sem leta 1970 prišel prvič v Zeltweg, beseda VIP sploh ni obstajala. Prišla so moštva in na travi pripravljala avtomobile. Pri motorjih je bilo še bolj prvinsko. V Opatiji, kjer je moral dirkati Giacomo Agostini, ker je potreboval točke, sta njegova motorja prišla v kombiju à la berlingo, v njem pa dva mehanika, ki sta tam šraufala. Pozneje so vipi postajali vse bolj pomembni, kar ni prav. Pričakujem, da se bodo neobičajno velike in razkošne montažne stavbe zmanjšale ali vsaj na začetku kar umaknile.«
Vera bo pomagala Timu
Mihelič verjame, da bo šport ohranil ali še okrepil svoje bistvo: »Vedno bo šlo za zmago in točke. Trenutno sta zaradi položaja lahko najbolj nejevoljna Lewis Hamilton in Marc Marquez, ker bi povečevala število zmag in podirala rekorde. Na drugi strani je verjetno kar zadovoljen Valentino Rossi, ker njegovi rekordi ostajajo, pa družina Schumacher v F1.« Tudi Slovenci imamo šampiona v bencinskem športu, Tima Gajserja, prvaka v elitnem motokrosističnem razredu MXGP. V F1 in motoGP je kar več moštev, ki jim grozi propad, a Gajser ima po Miheličevem mnenju srečo, ker je prvi adut Honde, in se mu ni treba bati.
»Lahko je slabe volje le zato, ker ne more dirkati. Letos je z novim motorjem odlično začel in obetala se mu je še ena vrhunska sezona. Glede na to, da je globoko veren, bo to pač sprejel kot dejstvo, da je treba to obdobje pač pretrpeti, in potem se bo vrnil še bolj spočit in motiviran.« Mihelič je za konec podal še nekaj misli: »Prej ali slej se bo vse skupaj spet začelo, morda na nekoliko nižjih obratih, kar ni nujno slabo. Problem bi bil, če bi ta virus spet udaril na Kitajskem ali kje drugje. Saj vemo, kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.«
