Nika Prevc dobila vse razen magične meje
Nika Prevc, skupna zmagovalka svetovnega pokala letošnje sezone v smučarskih skokih, se je včeraj skupaj z ekipo (in brez opreme, ki se je spet izgubila nekje na poti) vrnila iz Norveške. Zelo se že veseli četrtkove zadnje tekme sezone v Planici, po kateri bo 19-letna šampionka iz Selške doline prvič dvignila v zrak veliki kristalni globus.
Kdaj ste prvič začutili, da bi lahko redno začeli posegati po najvišjih mestih?
»Že pred začetkom sezone sem na treningih skakala zelo dobro, moja težava pa je bila v tem, da svojih najboljših skokov nisem ponovila tudi na tekmah. Potem pa sploh nimam pojma, kdaj se mi je začelo odpirati.«
Rumeno majico ste prvič oblekli po zmagi na prvi tekmi v Beljaku. V kakšnem spominu ste ohranili tiste trenutke?
»Beljaka se najbolj spominjam prav po svojih skokih, saj so bili med vsemi najboljši, kar sem jih prikazala v tej sezoni. Rumene majice takrat sploh nisem pričakovala. Da jo bom prejela, sem izvedela šele malo pred podelitvijo.«
Stefan Kraft je v nedeljo izjavil, da mu je zelo odleglo, potem ko si je zagotovil skupno zmago. Ali je bilo nošenje majice najboljše skakalke oziroma branjenje vodstva v skupni razvrstitvi tudi za vas breme?
»Ne bi rekla, da mi je to predstavljalo breme, bremenil me je povečan pritisk sotekmovalk in novinarjev zaradi drugačne majice.«
Kako se zdaj ozirate na prvo tekmo na Holmenkollnu, na kateri ste morali na svoj edini nastop na vrhu zaletišča čakati skoraj pol ure?
»Ker sem tisti dan dopoldne tako slabo skočila, mi sploh ni bilo težko. Med čakanjem sem razmišljala o tem, kako bi popravila vse napake, ki sem jih storila prej.«
Kako ste se, potem ko ste že vedeli, da vam nihče ne more več vzeti globusa, lotili zadnjega poleta v Vikersundu?
»Zares sem si želela poleti 200 metrov daleč in morda je tudi prevelika želja malo pokvarila moj nastop. Je pa res, da sem imela v zraku tudi težke razmere. Veselje ob osvojitvi globusa je prišlo za menoj po koncu tekme.«
Potem lov na »magično mejo« ostaja vaš cilj za prihodnjo zimo?
»O tem sem v glavnem razmišljala že pred začetkom te sezone, zdaj pa lahko rečem, da sem dobila vse drugo razen 200-metrskega poleta. No, zdaj sem si pustila še en cilj za naslednje leto.«
Kakšna je za vas razlika med skakalnico in letalnico?
»Kar zadeva velikost, zame letalnica ni bila nič posebnega. Morda sem imela določene težave z ohranjanjem hitrosti, a se bom naučila, da bom glede tega prihodnjo sezono boljša.«
Vaša družina bo v četrtek bogatejša še za en veliki globus. Kako se spominjate tistega, ki ga je osvojil vaš brat Peter?
»Sprejeli smo ga z velikim navdušenjem. Zdi se mi odlično, da bom prejela tudi svojo lovoriko. Komaj čakam, da jo dobim.«