Nika Vodan: Nika Prevc je velik zaklad, lahko smo zelo ponosni nanjo

Sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih se bliža koncu, fantje jo bodo tradicionalno sklenili v Planici, dekleta bodo piko na i udarila v Lahtiju na Finskem. Letošnje zime tekmovalno ni dokončala Nika Vodan, prva Slovenka, ki je osvojila veliki kristalni globus za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala.

Bilo je v sezoni 2020/21, takrat je Nika nastopala z dekliškim priimkom Križnar, na koncu je za devet točk (871:862) ugnala Japonko Saro Takanaši. Zbrala je dve zmagi, štiri druga mesta in pet tretjih, dodala še druge dragocene točke in postavila nov mejnik v slovenskih smučarskih skokih. Tudi žlahtne kovine so ji zaradi kakovosti pripadle, na olimpijskih igrah leta 2022 v Pekingu je z Uršo Bogataj, Timijem Zajcem in Petrom Prevcem bila zlata med mešanimi ekipami, posamično je bila na srednji skakalnici bronasta. S svetovnih prvenstev ima srebro in bron iz Oberstdorfa leta 2021, iz Planice dve leti pozneje pa bronasto odličje.

V naslednji zimi se bo po poškodbi vrnila tekmovalno nabrušena. FOTO: Dejan Javornik

Zimo 2024/25 pa je pri Niki Vodan zaznamovala poškodba desnega kolena, sezono je končala sredi januarja. Kako je trenutno z okrevanjem? »Minil je dober mesec od operacije, koleno je zdaj tako premično, da lahko normalno delam že veliko vaj. Seveda ne z obremenitvijo, toliko moram še počakati, ne smem iti v globok počep in s tem vrteti kolena. Za zdaj sem torej še v rehabilitaciji, vaje izvajam doma, čakam še na okrevanje v zdravilišču. Zadnji mesec, preden se bom priključila ekipi, bom opravila še rehabilitacijo na Fakulteti za šport, nato grem v popoln pogon. Upam, da se bom maja že vrnila,« začne Nika Vodan.

Imela je tudi to smolo, da so se ji po operaciji pojavile dodatne težave s kolenom. »Kirurg mi je malce preluknjal še meniskus, da bi se vse lažje zacelilo, zaradi premikanja in vaj, ki sem jih doma še dodatno delala, pa je prišlo do krvavenja. Z iglami se je moralo izčrpati kri, to se je na srečo opravilo pravočasno, vesela sem, da je zdaj vse v redu in da okrevanje poteka normalno,« je nadaljevala 25-letnica iz Delnic v Poljanski dolini.

Brez ljubega Trondheima

Kako je prišlo do poškodbe? »V bistvu tega ne vem niti sama, poškodba je sicer že dosti stara, vse se je le nabiralo. Že lansko leto v poletnem pripravljalnem obdobju me je začelo boleti koleno. Rečeno je bilo, da se to lahko pozdravi s pomočjo fizioterapevta, bolečina je resnično izginila, a se je nato vse le stopnjevalo. Pravijo, da do takšne poškodbe pride zaradi predolgih skokov v nizek počep, in to privede do tega, da se meniskus raztegne in ga je potrebno šivati.«

Nika Vodan je prva Slovenka, ki je osvojila veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. FOTO: Dejan Javornik

Težko je seveda počivati, ko druga dekleta v karavani lovijo daljave. »Žal vidiš, da so ves trud in kapljice znoja na treningih šle v nič. Odreči se je bilo treba svetovnemu prvenstvu v Trondheimu, na mojem najljubšem mestu za skakanje, a tako pač pride. Del športa so tudi padci, poleg njih so seveda tudi vzponi. Verjamem v to, da se po padcu športnik lahko pobere in tekmovalno opravi eno od lepših sezon. Tudi sama stremim k temu, da se bom kar najbolj potrudila, naslednja je olimpijska sezona, in verjamem, da bo šlo tako, kot si bom sama zaželela,« je razložila Nika.

Velika skakalnica v Trondheimu ji je prirasla k srcu že na prvi tekmi deklet na turneji Surovi zrak, sicer so jo nato prenovili, skakalna naprava je postala drugačna. A Vodanovi so z nje ostali lepi spomini. »Posledično greš tja s povsem drugačno miselnostjo, veliko lažje skačeš. Žal mi je, da nisem nastopila na SP, verjamem, da bi ženski ekipi pripomogla k temu dodatnemu, kar ji je zmanjkalo za osvojitev odličja. Sem pa vesela, da lahko spremljam tako lepe skoke Nike Prevc,« je poudarila Nika Vodan. Spet vlada Prevčemanija. Prej zaradi Petra, zdaj zaradi Domna ... in Nike. Slednja je že drugo sezono zapored postala skupna zmagovalka svetovnega pokala.

»Nika je velik zaklad, lahko smo zelo ponosni nanjo. Že takoj, ko je prišla na svetovno prizorišče, je pokazala neverjetne skoke. Že v zadnji sezoni sem rekla, da se bo borila za veliki kristalni globus. Na pripravah pred to zimo je skakala še za razred bolje, celo bolje od marsikaterega fanta, in tudi skakala je z naletnega mesta za moške. Navrgla sem, da bo ubranila skupno zmago v svetovnem pokalu, vsakič, ko je gledam, se vse skupaj zdi zelo preprosto. Zelo vesela sem, da se je Nika zdaj sprostila in uživa v skokih. Lahko je vzornica vsaki tekmovalki, ki prihaja v reprezentanco, in upam, da bo tako ostalo še dolga leta. Nika pa naj le uživa in dela to, kar dela,« je razložila.

Lahko, plovno dekle

No, Nika Prevc je denimo v Vikersundu z 236 metri tudi postavila svetovni rekord. »Že sama po sebi je po kilogramih lahko dekle, že lani smo vsi verjeli, da lahko z lahkoto skoči prek 200 metrov. Po eni strani je letalnica v Vikersundu kar zahtevna, sploh če si želiš preveč, hitro lahko izgubiš želeno višino. Sem vesela, da je Nika zdaj spoznala to velikanko in takoj s prvim skokom dosegla velik mejnik. Zelo sem vesela, da bo zdaj lažje dihala, ker vidi, da je osvojen še en cilj. Nobena ji zdaj ni kos, res ima dober občutek za letenje. Že med pripravami v vetrovniku v Stockholmu se je videlo, da ima dober občutek za plovnost in to kaže tudi na tekmah.«

Nika Vodan meni, da si marsikatera skakalka želi, da bi po predlogu Mednarodne smučarske zveze moške in ženske tekme priredili na istem prizorišču istega dne. Res je, da bi bilo večje število tekem na večjih skakalnicah, se pa Slovenci morajo zavedati, da imajo eno in edino tekmo, ko imajo dekleta največ navijačev, to je na Ljubnem. »Da bi to tekmo izgubili, bi bilo resnično škoda. Poskušajmo jo ohraniti, vseeno se bomo še bojevali zanjo. Slej ko prej pa si tudi srčno želim, da bi na Ljubnem čim prej zgradili večjo skakalnico, da bi na njej tekmovali tudi fantje,« je menila članica SSK Norica Žiri.

Si pa upajo goljufati!

Kaj pa, če bi skakalke na isti konec tedna končale svojo sezono svetovnega pokala v Planici – tako kot fantje? »Če bi zaključile na letalnici bratov Gorišek, bi se tega zelo razveselile. Tam je še vseeno drugačno vzdušje, pride veliko ljudi. Če bi tekmovale na Bloudkovi velikanki, nas ne bi prišlo podpret toliko gledalcev, kot bi si želele. Še vseeno je Ljubno tisto zlato za punce in vedno bo. Želim si, da bi imele tekmo na velikanki v Planici. To bi bil spektakel, lep zaključek, ko se podeli tudi veliki kristalni globus, najlepše ga je dvigniti na domačih tleh. Lahti, kjer se konča sezona, nima takšnega vzdušja.«

Nika Križnar in Aljaž Vodan sta se poročila 6. aprila lani, rada dopustujeta na eksotičnih krajih. FOTO: Instagram N. K.

Novo leto pa bi rajši praznovala doma, zato je za silvestrsko turnejo bolj naklonjena tekmovalni kombinaciji Beljak-Ljubno kot navezi Garmisch-Oberstdorf. »Tudi lepši pokal je, sovica je bila še večja od orla, ki ga dobi fantovski zmagovalec novoletne turneje. Moramo se zavedati, da so to manjše skakalnice, niso 120-metrske kot pri fantih, so pa na manjših napravah bolj napete tekme.« No, o norveški aferi s tekmovalnimi dresi pa ima svoje jasno mnenje.

»Hvala bogu in končno! Da je naposled šlo v to smer, da so kazni. Ne smejo kar naprej goljufati. Naj odgovorni nadaljujejo v tej smeri, ne le pri fantih, tudi pri puncah. Tudi pri njih so (pre)veliki dresi. Ne le pri Norvežankah, tako je tudi pri drugih reprezentancah. Si pa kar upajo goljufati! Ne moremo pa kriviti vseh tekmovalk enega naroda.«

Nika Vodan, njen mož Aljaž Vodan je nekdanji smučarski skakalec, dopust rada preživi na eksotičnih lokacijah. Najprej Tenerife, se pravi Kanarski otoki, sama pravi, da sta se takrat malce oddaljila od hrvaške in slovenske obale, čeprav nima nič proti njima, saj so to zelo lepi kraji. Bila sta še na tunizijskem otoku Djerba, Niko namreč pri dopustovanju zanima plat nekega naroda. Za poročno potovanje sta šla na Bali, kjer sta po začetkih na otoku Tenerife tudi izpopolnila znanje deskanja na valovih.

»Naslednje leto nama je po olimpijski sezoni cilj, da bi odšla na Japonsko. Vemo, da kot skakalke že same velikokrat gremo tja, a bi rada tudi svojemu možu pokazala to prekrasno deželo vzhajajočega sonca in mu razkazala različne predele, sploh Saporo. Šla bi tja, a bolj zato, da bi bila jaz vodička, mož pa turist,« se je nasmejala. Ali se je s prehodom iz partnerstva v zakonsko zvezo kaj spremenilo, je kaj drugače?

»Družina se bolj poveže, mnogo več je samospoštovanja. Tudi nekaj gradiva in ustvarjava skupaj. Vesela sem, da sva zgradila to pot, ponosno nosim ta priimek,« pove Nika Vodan. Družinska vez pa jo plete tudi z dvakratno olimpijsko zmagovalko Uršo Bogataj-Križnar, ki je poročena z Nikinim bratom Sandijem Križnarjem.