Nina Zulić: Verjeti v to, da si lahko tudi ti del elite

Pred službenim vhodom v stožiško dvorano je še vedno odsluženi plakat z novembrskega evropskega prvenstva za rokometašice, toda njegov slogan je še vedno aktualen. Če želi reprezentanca Dragana Adžića uresničiti sanje in prvič nastopiti na olimpijskem turnirju v Parizu, bo res morala še naprej igrati s srcem.

Prva ovira na tej poti se zdi lahka. Slovenke se bodo danes podale na deveturno vožnjo v mesto Chieti, kjer bo na prvi tekmi kvalifikacij za letošnje svetovno prvenstvo ena izmed adutinj Nina Zulić, ki se bo po treh letih igranja v Turčiji in Romuniji poleti vrnila v matični klub Krim Mercator.

Kaj vas je pripeljalo nazaj v domači klub, domotožje, morda babičina kuhinja?

»Mogoče je tudi to imelo nekaj vpliva, a večji motiv je, da želim nadaljevati kariero na najvišji ravni. Liga prvakinj je največji izziv in če jo lahko imaš v domačem klubu, toliko lepše.«

Odšli ste v slabših časih za Krim. A tujina športniku da dodano vrednost. Je bilo tako tudi pri vas?

»Gotovo. Presenetila sem samo sebe, ker sem bila pogumna in šla tako daleč. Izkušnje so zelo pomembne in v teh treh letih sem spoznala veliko stvari o sebi. Zdaj, ko se bom vrnila na Krim, bom boljša igralka.«

Če je že Turčija eksotična rokometna destinacija, pa ste v Romuniji v dveh letih pri ekipi Gloria Bistrita doživeli višjo raven, kot ste je bili vajeni, mar ne? Tudi Krim je občutil moč CSM in Rapida, bogatih klubov iz Bukarešte ...

»Romunska liga je po mojem mnenju najmočnejša v Evropi in na svetu. Vsak lahko premaga vsakogar, prišlo je veliko odličnih tujk. Finančno so klubi zelo močni in lahko ponudijo igralkam najboljše pogoje. Zame je bila nova izkušnja, ko igraš vsak teden težke tekme. Vsi vemo, kako je v Sloveniji. Tam je večji naboj, vse ekipe imajo nore navijače, ki ustvarijo peklensko vzdušje. To bom morda pogrešala.«

Krim letos ni prilezel v četrtfinale. Bo prihodnje leto bolj resen konkurent za sklepni turnir v Budimpešti?

»Adžić je prišel pred to sezono, večji rezultati pa potrebujejo čas. Glavne igralke bodo ostale, priključile se bodo nekatere novinke in Krim bo gotovo močnejši.«

Krim je bil včasih tujska legija, zdaj pa dobiva vse bolj slovensko podobo, poleg vas se bosta vrnili Maja Vojnović in Tamara Mavsar, še za leto je upokojitev preložila kapetanka Barbara Lazović. Je to dobro tudi za reprezentanco?

»Tako za klub kot reprezentanco. Slovenke morajo biti motor. V tujini sem to spoznala. Zame bo igranje za Krim še posebna čast, saj sem tukaj zrasla. Vračam se v bolj ambiciozen klub, kot sem ga zapustila. Kot stojijo stvari, bomo resni kandidati za F4.«

Adžić vedno nekje omeni Pariz 2024. Očitno ste se igralke nalezle od njega. Kako realno je, da bi Slovenija zares nastopila na olimpijskih igrah?

»Je realno. Do tja je sicer še dolga pot, a če želiš nekaj narediti iz sebe, moraš imeti visoke cilje in verjeti, da si lahko tudi ti del elite. Vemo, kakšni so koraki. Prvi je Italija. Je na papirju nizka ovira, toda treba jo je preskočiti. Potem pa na SP iskati mesto v olimpijskih kvalifikacijah, v katerih bo treba pokazati največ v naših karierah. Vsak športnik mora sanjati o takšnih stvareh.«