Nizozemski oreh za Slovenke vendarle pretrd
Življenje ni (vedno) potica. Na staro slovensko trditev smo pomislili ob sobotnem slovesu od Bele dvorane v Velenju, v kateri so pred natanko dvema letoma slovenske teniške igralke pripravile senzacijo in na poti k finalnemu turnirju pokala Billie Jean King oziroma ekipnega svetovnega prvenstva ugnale favorizirano Kitajsko. Tokrat proti Nizozemski ni šlo, četudi Tamari Zidanšek in Veroniki Erjavec česa posebnega ni očitati. Oranžna ekipa se je veselila zmage s 3:1.
O mestu v Šaleški dolini skrivnosti ni. Ima izjemno tradicijo športnih odmevnih športnih dogodkov, med katere sodijo tudi ti z loparjem in rumeno žogico. Velenjski teniški klub bo kmalu praznoval 50. rojstni dan. Kot nam je potrdila kustosinja pedagoginja Alma Javornik, ki je skupino novinarjev sprejela v lično urejenih muzejskih prostorih mestnega gradu, bo prav tu kmalu tudi posebna razstava ob tem jubileju. Omenjena Velenjčanka je tudi sama vihtela teniški lopar in nekoč skupaj vadila z najbolj prepoznavno igralko kluba Katarino Srebotnik.
Slovenija bo pomladi napadala vrnitev med svetovno elito.
Slednje ni več pri reprezentanci, svoji dolgi in uspešni karieri je pred dvema letoma pomahala v slovo, a tudi njene naslednice v izbrani vrsti so večkrat močno opozorile nase. Slovenska vrsta, takrat z izjemnima Kajo Juvan in Tamaro Zidanšek, se je tako novembra 2023 uvrstila med najboljše štiri na svetu.
Ne ve še, kako bo v prihodnje
»Seveda takole ne zveni lepo, ko v enem letu sestopiš iz elitne svetovne skupine v evro-afriško, a še naprej sem prepričan, da je pred našo reprezentanco zelo svetla prihodnost. Ta naša ekipa je med najmlajšimi,« je kazalo prikimati zveznemu kapetanu Andreju Kraševcu.
Ob tem je poudaril: »Nimamo neskončne izbire igralk, zato moramo po koncu sezone jasno začrtati smernice v želji, da bi pri reprezentanci imeli vselej na voljo naše najboljše, torej v sedanjem rodu Tamaro, Veroniko in Kajo, ki je bila tokrat z nami ob igrišču, v prihodnje pa si želim, da bi bila na njem.« Zvezni kapetan je potrdil, da ima še vedno dovolj energije za ohranjanje izjemnega vzdušja, o katerem je pozneje spregovorila tudi Zidanškova: »Res je to ozračje medsebojnega spodbujanja in vedrih obrazov pri naši ekipi posebno. Kolikor vidim pri drugih reprezentancah, je podobno le še med Italijankami.«
Toda ne glede na ta pozitiven ekipni duh, zagotovila, da bodo v nabitem koledarju teniške sezone vse igralke vedno na voljo reprezentanci, preprosto ni. »Prav zato še ne morem reči, kako bo prihodnje leto. Uživam v nastopih za Slovenijo, obenem pa moram gledati na svojo samostojno pot, ki pač v tenisu predstavlja temelj kariere,« je še dejala Konjičanka, ki se je ob dveh porazih v treh nizih odrezala s konkurenčno igro. Takšno, ki podobno kot pri Erjavčevi, obeta vzpon v letu 2025.