Nočejo srebra, saj ga že imajo

LJUBLJANA – Rekli so, da gredo po zlato, zdaj so le še korak oddaljeni od njega! Slovenski odbojkarji so namreč v polfinalu evropskega prvenstva v Ljubljani ugnali Poljsko s 3:1 (23, –24, 22, 23) in se prebili v finale, ki bo jutri v Parizu. V peklenskem vzdušju Stožic pred 11.425 gledalci so spet prikazali navdihujočo predstavo, dvakratni zaporedni svetovni prvaki Poljaki so bili kot pred njimi v osmini finala Bolgari in v četrtfinalu Rusi izgubljeni v stožiškem peklu. Slovenci so že ponovili uspeh z EP leta 2015, ko so bili evropski podprvaki, zdaj imajo priložnost to nadgraditi.

»Ni pomembno, kdo je na drugi strani igrišča. Rekli smo, da bomo na igrišču pustili srce. Neverjetno željo po zmagi smo imeli, rekli smo, da je pred takšnim občinstvom vse mogoče,« je omenil kapetan Tine Urnaut. Posebna zgodba polfinala je bil podajalec Gregor Ropret, zaradi operacije po vnetju slepiča namreč ni igral proti Poljski.

»Po tekmi z Rusijo so se začele manjše bolečine. Najprej smo sumili na virozo, a ni šlo na bolje. V kliničnem centru so na preiskavah ugotovili, da se je vnel slepič. Praktično se je vse zgodilo v dveh, treh urah, treba je bilo opraviti poseg. Nenavadno je bilo spremljati tekmo s strani, namreč, ko ne moreš pomagati. A fantje so res zasluženo v Parizu. Sam ne bom odšel tja, letalo je preveč tvegano za šive. Seveda mi je žal, vse poletje se trudiš, nato pa te stvar, na katero nimaš vpliva, prisili, da končaš prvenstvo. A to je življenje, bom pa prvi in najglasnejši navijač pred televizijo. Odbojkarska evforija je prišla tudi do kliničnega centra, vrhunsko so skrbeli zame in me predčasno izpustili. Hvala še enkrat vsem v UKC, da so mi omogočili, da sem si v živo ogledal to nepozabno tekmo,« je navrgel Ropret.
 

Arogantni Poljaki

»Menim, da se še ne zavedamo, kaj smo dosegli. Zagotovo smo presrečni, veseli in ponosni. Pred takšno publiko je veliko lažje igrati in škoda, da finala ni v Sloveniji. Vesel sem, da smo ugnali Poljake, ki znajo biti precej arogantni. Prepričani so, da so že nekaj let boljši od nas, a mislim, da smo jim zdaj pokazali, kdo je vladar,« je menil prosti igralec Jani Kovačič tudi o podcenjujočih izjavah preveč samozavestnih poljskih odbojkarjev pred tekmo.


»Nismo si želeli brona, nočemo srebra, saj ga že imamo, v Pariz gremo po zlato. Od prvega dne smo verjeli vase, bili prepričani, da imamo kakovost in da smo sposobni najvišjih dosežkov. Če smo tedaj, ko smo se prvič uvrstili v finale, veljali za presenečenje, je zdaj verjetno vsem jasno, da smo zasluženo v finalu in da je treba resno računati na nas. Ključno je bilo, da smo se držali načrta. To sicer ni lahko, saj moraš vso tekmo ohraniti enako raven zbranosti, a smo se igralci spodbujali in od prvega do zadnjega opravili svoje delo. Seveda se moram še enkrat zahvaliti fenomenalni publiki. Vseskozi je bila naš sedmi igralec,« je bil zadovoljen podajalec Dejan Vinčić.