Nogometno vzdušje na namiznem tenisu
Slovenska namiznoteniška ekipa si za prikazano na prvi tekmovalni dan zasluži zelo visoko oceno. Ne še čisto desetko, Darko Jorgić priznava, da lahko igra še precej bolje, a je 18. igralec sveta in 13. nosilec olimpijskega turnirja Singapurca Isaaca Queka kljub temu odpravil s 4:2 v nizih. Veliko večje presenečenje je pripravil Deni Kožul, ki v prvem posamičnem nastopu na OI ni imel težav s tremo, favoriziranega Indijca Šaratoma Kamala Ačanto je odpravil z enakim izidom kot Jorgić. Skupaj prva loparja slovenskega namiznega tenisa snujeta še ekipno presenečenje.
Pred tremi leti v Tokiu je Jorgić z uvrstitvijo v četrtfinale spisal eno lepših slovenskih zgodb, v Parizu se mu je v posamični konkurenci pridružil še Kožul. »Tekme v prvem krogu olimpijskega turnirja so vedno zahtevne, na favoritih je velik pritisk, na drugi strani so tekmeci sproščeni in zato se zgodijo presenečenja,« pojasnjuje Jorgić, ki je med čakanjem na svoj nastop pospremil Kožulovo morda najboljšo predstavo v karieri.
V preteklosti je bil pritisk po vodstvu za Kožula večkrat usoden, tokrat pa je ob vodstvu s 3:1 ohranil hladno glavo in tekmo mirno pripeljal do konca. »Večkrat se mi je že zgodilo, da sem postal jezen, ko sem po vodstvu začel igrati slabše, na ta način sem v karieri izgubil številne tekme. A tokrat sem ohranil mirne živce in jo odločil v svojo korist. Verjel sem v svoje možnosti, če prideš na veliko tekmovanje, moraš biti samozavesten,« je pojasnil 27-letnik.
Izkušnja olimpijskega turnirja je bila zanj nekaj posebnega, v Tokiu je nastopil z ekipo, tokrat prvič tudi kot posameznik. »To so sanje vsakega športnika, da igra pred takšno publiko, pred 6500 gledalci še nikoli v karieri nisem igral. Bilo je zelo bučno, morda sem zato izgubil tudi kakšno točko, ker se je težko zbrati, a je bil to res pravi užitek,« je bil nad razprodanimi tribunami dvorane v južnem Parizu, ker so gledalci pripravili pravo nogometno vzdušje, navdušen Kožul.
Nato se je tudi 27-letnik prelevil v navijača in, tako kot številni Francozi na tribunah, stiskal pesti za prvi lopar slovenskega namiznega tenisa Darka Jorgića. Ta je vlogo favorita proti Isaacu Queku upravičil, na trenutke je bila razlika v kakovosti jasno vidna, a Jorgić je prepričan, da ima še veliko rezerv. »Nisem zadovoljen z igro, preveč točk sem poklonil tekmecu, a sem led uspešno prebil. Manjka mi še stanovitnost v igri, upam in načrtujem, da bom iz tekme v tekmo igral bolje. Ko sem agresiven, lahko premagam vsakega tekmeca,« se Jorgić ne bo ustrašil tudi naslednje ovire, najbrž bo to nepredvidljivi Britanec Liam Pitchford.
Posebna priprava
Za Jorgića je bil dober začetek turnirja zelo pomemben, za njim je namreč zahtevna sezona s številnimi turnirji po vsem svetu, kjer so rezultati zaostali za pričakovanji. »Čeprav imam 25 let, nisem več najmlajši, letos sem odigral ogromno turnirjev po celem svetu in ta potovanja me načenjajo. Zato sem si pred olimpijskimi igrami vzel en mesec premora, gre za posebno tekmovanje, ki zahteva posebno pripravo,« je zadnje tedne pred Parizom opisal Jorgić.
Na tribunah so ga najglasneje spodbujali najbližji. »Lepo je tu v Parizu, na tribunah je moja ožja družina, tudi žena in sin sta prišla, slišal sem tudi Denija, kako navija,« je bil vesel Jorgić, o Kožulu pa dejal: »Ponosen sem na Denija, da je zdržal, večkrat v takšnih tekmah ni ohranil mirne glave: Vemo, da je sposoben odličnih iger, lepo je, da sva dva Slovenca med najboljših 32 na olimpijskih igrah.«
Lepo je tu v Parizu, na tribunah je moja ožja družina, tudi žena in sin sta prišla.
Jorgića nastop v šestnajstini finala čaka v torek dopoldne, Kožul bo uspeh proti Japoncu Šunsukeju Togamiju lovil že danes. V drugi polovici olimpijskih iger nato oba čaka še ekipni nastop, že v prvem krogu bodo Slovencem nasproti stali domačini. »Žreb je dober, vemo, kakšno je razmerje moči, a če bomo igrali, kot znamo, lahko na tem turnirju pripravimo še kakšen odmeven skalp,« je prepričan Jorgić. Zmaga proti Franciji z mladima bratoma Lebrun bi pomenila prvovrsten uspeh.
