NZS naj prevzame stroške organioazcije tekem

Ali bo Nogometna zveza Slovenija denarno pomagala klubom je še neznanka, približno znani pa so najnujnejši stroški klubov za izvedbo tekme. Zaradi zagotavljanja zdravstvenih zahtev se bodo sicer nekoliko zvišali, a še vedno ne bodo bistveno odstopali.

Pandemija je klubom poleg tekmovalnih težav povzročila največ denarne škode in jo ne bo mogoče nadomestiti v primeru nadaljevanja sezone. Celo več, "podaljšek" sezone ali odlašanje s koncem prinaša še več primanjkljaja. A na kakšno pomoč lahko računajo klubi in kdo bi lahko poleg države v obliki davčnih olajšav ali lokalnih skupnosti v obliki nižanja najemnin še lahko pomagal v veliki večini profesionalnih ustrojev v 1. SNL?

Stroški tekem 1. in 2. SNL do 350.000 €

Čakajoč na končno rešitev in dogovora o tem, kako pomagati ter kdo bo prevzel glavno breme končanja sezone vsaj v prvi ligi, se ena rešitev ponuja kar sama in je najlažje izvedljiva. Stroške organizacije tekem bi prevzela NZS.
Izračun razkriva, da bi NZS brez težav lahko prevzela organizacijo tekem v svoje roke in tudi plačala vse stroške povezanih z njo. V veliki meri bi ji pri organizaciji in logistiki šlo na roko dejstvo, da bi se tekme igrale brez navijačev, ki so v normalnih razmerah močno vplivali na strošek klubov pri izvedbi tekme.

V 1. SNL je bilo tekmo brez večjega varnostnega tveganja mogoče izpeljati za približno 3500 evrov. V ta znesek so všteti zdravniška služba z rešilnim avtomobilom (do 200 €), gasilci (250 €), policisti (400 €), varnostniki (do 1000 €) in sodniki (1800 €). V primeru velikega derbija so se povečali tudi za nekaj desettisoč evrov (Olimpija – Maribor). V 2. SNL je organizacija tekma še "cenejša" za nekaj sto evrov, le dve, tri tekme večjega varnostnega tveganja v sezoni povišujejo znesek. Med stroške organizacije ni všteta najemnina igrišča, ki se močno razlikuje od kluba do kluba. Narekujejo jo lastniki, ki so v veliki večini mestne občine.

V prvi ligi je do konca sezone še 11 kol oziroma 55 tekem. Ob upoštevanju, da bi organizacija tekme v povprečju stala 3500 evrov, pri čemer pa jo NZS že v dogovoru s sodniško organizacijo in polovičnim popustom lahko zniža še za tretjino, končni stroški ne bi presegel niti 200.000 € (192.500 €) oziroma manj kot pet odstotkov celotnega denarne pomoči od Uefe. Z dodatkom 2. SNL, kjer je do konca še 10 kol oziroma 60 tekem, pa bi se povečali še za približno 120.000 €, kar stroške še vedno drži debelo pod desetimi odstotki zneska iz projekta "hattrick". 

O pomoči presoja 16 članov IO

Vse niti blaženja posledic epidemije koronavirusa ima v rokah NZS. Uefin "hattrick" je nacionalnim zvezam navrgel po 4,3 milijona €. V kakšni obliki in za kakšne namene jo bo namenila krovna organizacija, je v rokah izvršnega odbora, ki ga sestavlja šestnajst članov: predsednik NZS Radenko Mijatović, štirje podpredsedniki Franci Zavrl, Milan Jarc, Danilo Kacjan (Murska Sobota) in Stanko Glažar (Ptuj) – slednja dopolnjujeta zasedbo devetih predsednikov medobčinskih zvez –, Vlado Močnik (Celje), Mihael Zrimec (Gorenjska), Borut Knafelc (Koper), Slavko Režonja (Lendava), Gvido Mravljak (Ljubljana), Dušan Bezjak (Nova Gorica), Dejan Germič (Maribor), predsednik Združenja nogometnih trenerjev Rudi Bračič, predsednik Združenja nogometni sodnikov Vlado Šajn in nadomestna člana Goran Pintarič (Murska Sobota) ter Janko Turk (Ptuj).