Ob eksploziji golov pozabili na sodnike

LJUBLJANA – Za nami je spektakularen vikend na slovenski nogometni sceni, ko so prvoligaši zabijali gole kot za stavo, gledalci pa so bili priča neverjetnim rezultatskim zasukom in infarktnim končnicam tekem.


Nogomet se igra za gledalce, ti bolj kot vse drugo ljubijo gole in dramatičnost. Vse to so imeli na pladnju na prav vseh petih tekmah 15. kroga, ko je padlo kar 27 zadetkov, torej v povprečju 5,4 na tekmo.
 

Tekma za gledalce

V ospredju je bil spektakularni derbi Ljubljanske kotline med Olimpijo in Domžalami, ki se je končal z izidom 4:4. Domžalčani so do 77. minute vodili s 4:2, a se jim tudi tokrat ni izšlo z zmago. Podobno je bilo štiri dni prej, ko so na domačih tleh v izdihljajih tekme zapravili napredovanje v polfinale pokalnega tekmovanja v dvoboju z Mariborom. »Za nami je odlična tekma, predvsem za tiste, za katere se igra, torej za gledalce. Čestitam igralcem obeh ekip,« je trener Domžal Simon Rožman kljub grenkemu priokusu poudaril privlačnost sosedskega derbija, v katerem smo resnično lahko uživali.


»Žal nam ni uspelo zadržati vodstva do konca, da bi iztržili več, o vsebini, torej naši igri, pa menim, da smo se dobro uprli Olimpiji,« je dodal Rožman. Z njim se je strinjal strateg Olimpije Zoran Barišić, ki se je zaradi svojih fantov izognil premiernemu porazu na slovenski sceni. »Obe ekipi sta prikazali dober nogomet. Mi smo od začetka pokazali veliko željo po zmagi in napadalen nogomet, po drugi strani pa smo s slabimi odločitvami v obrambi goste tudi obdarili. Znali so nas kaznovati, toda na koncu smo srečni, da smo izenačili. Svojo vlogo so odigrali tudi navijači, ki so nam zelo pomagali, saj so videli, da se ne predajamo, da hočemo izenačiti. Mislim, da smo lahko vsi skupaj zadovoljni po takšni predstavi.«
 

Dovolj o sodnikih

V vročem obračunu, polnem hitrosti, agresivnih dvobojev in hitrih akcij, je bilo veliko dela tudi za sodnike. Tokrat je imel vajeti v rokah najboljši slovenski arbiter Damir Skomina, ki je s kolegi zelo dobro opravil svoje delo (o sojenju pišemo tudi na 4. strani; op. p.). Predvsem v domžalskem taboru je bilo precej razburjenja ob prvem zadetku Olimpije, ko je po strelu Asmirja Suljića žoga prečkala golovo črto, a je v zraku obviselo vprašanje, ali jo je res s celotnim obsegom, kakor velevajo pravila, ki potrdijo zadetek. Posnetki tega niso povsem natančno razkrili, sodniki jih sicer nimajo na voljo za ogled.


»Ne bom več govoril o sodnikih, ker je bilo povedanega že dovolj. Težko je, sploh ko ti ne gre, vidiš vse drugače. Med odmorom smo si ogledali posnetek, žoga ni šla prek črte. Stranskega sodnika sem potem vprašal, ali je bil prepričan, da je bil gol, in potrdil je. Z naše strani se je tu zadeva končala, po tekmi ne moremo več nič rešiti. Toda jaz sem trener, tukaj sem zaradi igralcev, ne sodnikov. Oni imajo svojo organizacijo, naj uredijo znotraj nje. Mi pa raje govorimo o dobrem nogometu in užitku za gledalce, to je naš posel,« je bil jasen Rožman.


Barišić, kot novinec na slovenski sceni neobremenjen s temami o sodnikih, je kolegu pritegnil: »Ta tekma je bila dobra reklama za slovenski nogomet, tako kot tudi nedavna dvoboja Maribor - Olimpija in Domžale - Maribor. Videli smo lahko, da imamo precej kakovosti. Zaslužili smo si več gledalcev na tribunah. Tokrat je bilo odlično ozračje, še večkrat mora biti podobno.«