DIRKA PO ŠPANIJI
Ob padcu na srečo ranjen le Rogličev ponos
Slovenski kolesarski šampion v 10. etapi Vuelte oddal rdečo majico in nepričakovano poskrbel za dramo.
Odpri galerijo
Vsaj začasno se spet poslavlja od rdeče majice. FOTO: Luis Angel Gomez/Photo Gomez Sport
Primož Roglič je prvi dan premora na Vuelti preživel v rdeči majici, ki pa se je še vedno otepa. V 10. etapi jo je brez boja predal ubežniku Oddu Christianu Eikingu, kljub temu pa je Kisovčan poskušal pridobiti čas v boju za končno zmago. Na vzponu na Puerto de Almáchar je presenetljivo napadel in tudi že pobegnil tekmecem, nato pa padel v spustu, v katerem je tvegal po nepotrebnem. Na srečo brez hujših posledic.
Počitek je dobro del karavani, ki je 76. Vuelto nadaljevala zelo bojevito. Spet je več kot eno uro trajala bitka za pobeg dneva. Poskušal je tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious), vendar ni zadel dobitne akcije, napada 31 kolesarjev, ki so se po 70 km etape vendarle oddaljili od glavnine. Dva med njimi sta izstopala po uvrstitvi v skupnem seštevku, 19. Norvežan Eiking (Intermarché), ki je za Rogličem zaostajal 9:10, in za kolesarske navijače bolj domače ime, 20. Francoz Guillaume Martin (Cofidis) z zaostankom 9:39 za rdečo majico.
Ta očitno še ne zanima Rogliča, saj se njegova ekipa Jumbo Visma za ubežnike ni zmenila, niti ko je njihova prednost presegla 13 minut. Martin in Eiking nista bila dovolj močna, da bi se vpletla v boj za etapno zmago, ki jo je tako kot v 7. etapi po pobegu slavil Michael Storer (DSM), sta pa na edinem vzponu dneva na Puerto de Almáchar (10,9 km, 4,9 odstotka povprečni naklon) uprizorila dvoboj za vodstvo v skupnem seštevku. Dobil ga je viking, ki je poskrbel, da je ekipa Intermarché presenetljivo že drugič na čelu dirke. En dan je rdečo majico kot Rogličevo darilo v 3. etapi nosil tudi njegov estonski moštveni kolega Rein Taaramäe.
Daleč zadaj je potekala prava bitka za zmago na Vuelti. Pričakovati je bilo, da se bodo tekmeci lotili Rogliča na Almácharskem zidu, kot mu pravijo lokalni kolesarji, ki pa za klanec štejejo le najzahtevnejše zadnje štiri kilometre, ki se vzpenjajo povprečno z 10 odstotki in dosegajo strmine s 17-odstotnim naklonom. Vendar 31-letni Kisovčan ni čakal na skoke drugih, na najbolj zahtevnem delu je presenetil z močnim pospeškom, ki mu nihče ni mogel slediti. Najbolj vztrajni so bili njegovi najbližji zasledovalci v skupnem seštevku Enric Mas, Miguel Angel Lopez (oba Movistar) in Jack Haig (Bahrain Victorious), ki so s skupnimi močmi za Slovencem na vrhu klanca zaostajali 20 sekund.
Sledil je 16-kilometrski spust v cilj v Rincónu de la Victoria, na katerem pa je Roglič na prašni cesti preveč tvegal za možnost, da bi pridobil prgišče sekund. V enem od zavojev mu je odneslo zadnje kolo, pristal je v pesku ob cesti. Na srečo ne on ne njegovo kolo nista bila poškodovana. Ko je nazaj namestil verigo, je lahko nadaljeval v trenutku, ko so ga trije zasledovalci ujeli. Pozneje se jim je pridružila še peščica kolesarjev, tudi Rogličev moštveni kolega Sepp Kuss, čigar naloga je bila še naprej narekovati oster tempo.
Zadaj je bil dvojec ekipe Ineos Egan Bernal in Adam Yates, ki sta v boju za vrh oddala še 37 sekund. Tako je imel Roglič iz akcije, ki bi ga lahko izločila iz dirke, vsaj nekaj časovne koristi. »Ni mi žal za to potezo, smo vsaj videli nekaj akcije, sicer pa brez tveganja ni slave. Pri padcu ni bilo nič hujšega, samo podrsal sem se po cesti, upam, da bo vse v redu,« je v cilju povedal Roglič, ki je v skupnem seštevku zdrsnil s 1. na 3. mesto, a sta pred njim nenevarna Eiking, za katerim zaostaja 2:17, in Martin, ki je 1:19 pred slovenskim asom.
V pravi bitki za rdečo majico Roglič ni pridobil nič proti najbližjim zasledovalcem (najbolj nevarni Mas še vedno za njim zaostaja 28 sekund), zato pa se je Bernalov zaostanek za branilcem zadnjih dveh zmag povečal na 2:29, Yatesov pa na 2:44. Mednju se je na 8. mesto vrinil tudi Kuss.
Pred 11. etapo, ki se bo v Valdepeñasu de Jáen končala s peklensko strmo kilometrsko špico, je upati, da je ob tokratnem Rogličevem taktičnem spodrsljaju ranjen le njegov ponos.
Počitek je dobro del karavani, ki je 76. Vuelto nadaljevala zelo bojevito. Spet je več kot eno uro trajala bitka za pobeg dneva. Poskušal je tudi Jan Tratnik (Bahrain Victorious), vendar ni zadel dobitne akcije, napada 31 kolesarjev, ki so se po 70 km etape vendarle oddaljili od glavnine. Dva med njimi sta izstopala po uvrstitvi v skupnem seštevku, 19. Norvežan Eiking (Intermarché), ki je za Rogličem zaostajal 9:10, in za kolesarske navijače bolj domače ime, 20. Francoz Guillaume Martin (Cofidis) z zaostankom 9:39 za rdečo majico.
Ta očitno še ne zanima Rogliča, saj se njegova ekipa Jumbo Visma za ubežnike ni zmenila, niti ko je njihova prednost presegla 13 minut. Martin in Eiking nista bila dovolj močna, da bi se vpletla v boj za etapno zmago, ki jo je tako kot v 7. etapi po pobegu slavil Michael Storer (DSM), sta pa na edinem vzponu dneva na Puerto de Almáchar (10,9 km, 4,9 odstotka povprečni naklon) uprizorila dvoboj za vodstvo v skupnem seštevku. Dobil ga je viking, ki je poskrbel, da je ekipa Intermarché presenetljivo že drugič na čelu dirke. En dan je rdečo majico kot Rogličevo darilo v 3. etapi nosil tudi njegov estonski moštveni kolega Rein Taaramäe.
Presenečenje in padec
Daleč zadaj je potekala prava bitka za zmago na Vuelti. Pričakovati je bilo, da se bodo tekmeci lotili Rogliča na Almácharskem zidu, kot mu pravijo lokalni kolesarji, ki pa za klanec štejejo le najzahtevnejše zadnje štiri kilometre, ki se vzpenjajo povprečno z 10 odstotki in dosegajo strmine s 17-odstotnim naklonom. Vendar 31-letni Kisovčan ni čakal na skoke drugih, na najbolj zahtevnem delu je presenetil z močnim pospeškom, ki mu nihče ni mogel slediti. Najbolj vztrajni so bili njegovi najbližji zasledovalci v skupnem seštevku Enric Mas, Miguel Angel Lopez (oba Movistar) in Jack Haig (Bahrain Victorious), ki so s skupnimi močmi za Slovencem na vrhu klanca zaostajali 20 sekund.
Sledil je 16-kilometrski spust v cilj v Rincónu de la Victoria, na katerem pa je Roglič na prašni cesti preveč tvegal za možnost, da bi pridobil prgišče sekund. V enem od zavojev mu je odneslo zadnje kolo, pristal je v pesku ob cesti. Na srečo ne on ne njegovo kolo nista bila poškodovana. Ko je nazaj namestil verigo, je lahko nadaljeval v trenutku, ko so ga trije zasledovalci ujeli. Pozneje se jim je pridružila še peščica kolesarjev, tudi Rogličev moštveni kolega Sepp Kuss, čigar naloga je bila še naprej narekovati oster tempo.
Zadaj je bil dvojec ekipe Ineos Egan Bernal in Adam Yates, ki sta v boju za vrh oddala še 37 sekund. Tako je imel Roglič iz akcije, ki bi ga lahko izločila iz dirke, vsaj nekaj časovne koristi. »Ni mi žal za to potezo, smo vsaj videli nekaj akcije, sicer pa brez tveganja ni slave. Pri padcu ni bilo nič hujšega, samo podrsal sem se po cesti, upam, da bo vse v redu,« je v cilju povedal Roglič, ki je v skupnem seštevku zdrsnil s 1. na 3. mesto, a sta pred njim nenevarna Eiking, za katerim zaostaja 2:17, in Martin, ki je 1:19 pred slovenskim asom.
V pravi bitki za rdečo majico Roglič ni pridobil nič proti najbližjim zasledovalcem (najbolj nevarni Mas še vedno za njim zaostaja 28 sekund), zato pa se je Bernalov zaostanek za branilcem zadnjih dveh zmag povečal na 2:29, Yatesov pa na 2:44. Mednju se je na 8. mesto vrinil tudi Kuss.
Pred 11. etapo, ki se bo v Valdepeñasu de Jáen končala s peklensko strmo kilometrsko špico, je upati, da je ob tokratnem Rogličevem taktičnem spodrsljaju ranjen le njegov ponos.
