Ob vseh uspehih v hipu zbledijo vse črne pike

Anže Lanišek je sezono, v kateri je bil kot skupno sedmi že drugo leto zapored najboljši slovenski smučarski skakalec v svetovnem pokalu, končal na najlepši način – z novim osebnim rekordom (244,5 m). O izjemnem poletu, zimi, črnih pikah, oddihu itn. se je 25-letni Domžalčan razgovoril za Slovenske novice.

Kaj vam pomeni, da ste že drugo zimo zapored najboljši slovenski skakalec v svetovnem pokalu?

»Da imam pravi pristop in da delam pravilno. Zagotovo lahko določene zadeve še izboljšam, prostora za napredek je ogromno.«

Omenili ste tudi črne pike v sezoni. Katere?

»Določene stvari so mi prišle preveč do živega. Nekajkrat sem od sebe pričakoval preveč, zaradi česar se nisem znal sprostiti. Črne pike sem imel na ekipni tekmi v Visli. Sledili so še trije težki konci tedna, tudi novoletna turneja se mi je vlekla. Ni mi bilo najbolj všeč, ko so govorili, da sem zmagal le zaradi novega okovja. Kot da drugače ne bi znal skočiti. To se me je precej dotaknilo, kakor tudi pritožbe, ki so si sledile, kajti že od nekdaj poskušam biti pošten. Potem so prišle še OI, na katerih sem si želel osvojiti kolajno. Zaradi te želje sem si na hrbet naložil preveliko breme, posledično nisem mogel več skočiti tako dobro, kot znam. Potem je prišlo vse skupaj še za menoj.«

Vam je bilo na OI zelo hudo?

»Zelo. Že pred sezono sem si rekel, da grem po olimpijsko odličje. To je bil moj glavni cilj, na koncu pa sem edini v ekipi ostal brez njega. Ne bom rekel, da sem na to že pozabil … Zdaj na to gledam kot na novo lekcijo, na Kitajskem sem dobil močno brco v zadnjico.«

Bitka za mesta v slovenskem moštvu je bila letos še posebno ostra.

»Imamo zares močno ekipo, še posebno smo blesteli v drugem delu sezone, ko smo v pokalu narodov s 5. mesta napredovali na drugo. Vidi se, da smo dobro delali.«

V tej sezoni ste slavili prvo zmago, s kolegi iz reprezentance osvojili naslov svetovnih prvakov v smučarskih poletih, dosegli novi osebni, klubski in točkovni rekord. Če bi vse trenutke postavili na tehtnico, bi najbrž pretehtali lepi, kajne?

»Zagotovo! Ob teh dosežkih v hipu zbledijo vse črne pike.«

Pozimi je bilo znova veliko govora o opremi. Kakšno je vaše mnenje o njej?

»Izjemno je pomembna. Če nimaš dobre, je težko izvesti dober in varen skok. V sezono sem startal z novimi vezmi, ki so jih po Bischofshofnu prepovedali, čeprav so odgovorni pri FIS uporabo podobnih potrdili že pred leti. Upam, da jih bo posebna komisija zdaj vendarle odobrila. Kar zadeva drese, sem bil z njimi zadovoljen. O tistih, s katerimi so skakali nekateri, imam svoje mnenje, ki pa ga bom zadržal zase.«

Kam boste z družino odpotovali na zasluženi oddih?

»Razmišljali smo o različnih krajih, nato pa se je začela vojna v Ukrajini in je vse malo premešala. Zaradi tega smo se odločili za Kanarske otoke.«

Ni skrivnost, da radi spremljate tudi druge športe. Katere imate najraje?

»Zdaj je pri meni št. 1 formula 1, v kateri je s Ferrarijem sezono najbolje odprla ekipa, za katero navijam. Rad spremljam tudi košarko, nogomet pa v zadnjem obdobju malo manj. A vseeno zmeraj preletim rezultate in si pogledam katero od tekem lige prvakov, v kateri sicer nimam nobene priljubljene ekipe. Meni je pomembno le, da zmaguje Maribor, privoščim pa vsakomur. Sicer pa sem malo izgubil stik s slovensko ligo, saj sem že čisto zmeden, ker ne vem več, katera televizija prenaša tekme.«

Ali je na vas poseben vtis naredil kateri od športnikov?

»Veliko jih je, od katerih lahko kaj vzameš. Najpomembneje mi je, da športniki, če se že izpostavijo z nečim, stojijo za svojimi odločitvami. Lep primer za to je košarkar Kyrie Irving, ki za Brooklyn Nets v ligi NBA ne sme igrati domačih tekem, ker se noče cepiti proti koronavirusu. A potem gre na gostovanje ter nasuje tekmecem 40, 50 ali celo 60 točk. Potem je tu teniški igralec Novak Đoković, o katerem se je letos pisalo marsikaj. A ne glede na to, kaj si mislimo o njem, da vedno od sebe 100 odstotkov, ko pride na igrišče.«

Obožujete formulo 1, avtomobili pa vam – kot vem – ne pomenijo prav veliko.

»Ne, meni je pomembno, da me pripelje od točke A do B in da je varen.«

Kaj naredite s prisluženim denarjem?

»Varčujem, da bom lahko v bližnji prihodnosti kupil parcelo in na njej zgradil hišo. Zdaj imamo dom v večstanovanjski hiši, si pa sem ter tja zaželim miru in tega, da bi bil sam svoj gospodar. Glede na to, da sem Žaba in živim na Mlaki, bi rad tu tudi ostal. Upam, da se bo kaj našlo. Če se bo, super, če se ne bo, tudi v redu. Pomembno je, da imam streho nad glavo, varen dom in toplo posteljo. Osebno so mi pomembnejši medsebojni odnosi, da se dobro razumem z najbližjimi – z ženo Nastjo, sinom Ijanom Luko, starši, prijatelji …«