Občutek, kot da bi se dal v stekleničko

KRANJSKA GORA – Štefan Hadalin ima za sabo tretjo sezono tekem na najvišji ravni. Bila je daleč najbolj intenzivna, natrpana in uspešna. Pustil je pečat s srebrom na svetovnem prvenstvu in premiernimi stopničkami v svetovnem pokalu. Zdaj ga čaka še zadnji vrhunec – domača tekma. Po Pokalu Vitranc se bo prvič v karieri dokazoval v finalu zime. Zaveda se, da nima neomejene količine energije, zato z njo premišljeno varčuje: »Občutek je, kot da bi se dal v namišljeno stekleničko.«
Tekmovalna zima se bliža koncu, koliko ste že utrujeni?
»Iskreno – utrujen sem. Za psiho in telo je bila sezona dolga. Zadnji mesec je bil razvlečen, imeli smo relativno malo tekem, a veliko potovanj, malo počitka, tisto, kolikor ga je bilo v nekaj dneh doma, ni bilo zares oddih. Nisem najbolj svež, a verjamem, da tudi drugi niso. Treba se je zbrati in pripraviti za še teh nekaj tekem.«
Kaj bo za vas največji izziv na 58. Pokalu Vitranc?
»Izziv bodo razmere, nastop na domačem terenu pred domačimi navijači in obvladovanje utrujenosti. Treba se bo korektno spopasti z naštetim. Ko se pojavi utrujenost, se hitro zgodi, da izgubiš stik z realnostjo, narediš kaj s silo in ni prave hitrosti. Na to je treba biti pozoren, pri smučanju ohranjati mehkobo in lahkotnost.«
V Banskem ste dobili nov zagon s krstnimi stopničkami v svetovnem pokalu. To je lepa popotnica za domačo tekmo, kajne?
»Drži, potrdil sem rezultat s svetovnega prvenstva. Dokazal sem, da ni bil presenečenje. Statistično sem ga potrdil, sam sem pri sebi ves čas vedel, kaj sem sposoben. Sledil je natrpan urnik, hitro smo se preselili v Kranjsko Goro, ker smo imeli prejšnji teden možnost vaditi na tekmovalni progi, nato so jo zaprli. Ta teden sem opravil še dva kakovostna treninga.«
Koliko zagona vam je dal sprejem na Stari Vrhniki po vrnitvi domov s kolajno svetovnega prvenstva?
»Bilo je prijetno izčrpavajoče. Za mano je bilo dolgo SP in dolga pot, zato ga – roko na srce – nisem mogel povsem doživeti. Veliko se je zgodilo v zelo kratkem času. Hkrati sem varčeval moč, ker bi v nasprotnem primeru lahko hitro ugasnil na treningih. Lepo je, ko prideš domov in spoznaš, kako ljudje cenijo tvoj dosežek. Vidiš, koliko jih navija zate in te podpira, koliko se jih je pripravljeno odreči prostemu času, da pridejo na sprejem. To mi veliko pomeni.«
Na dolge smuči se ne boste usmerili?
»Bomo videli, kam me bo gnala prihodnost. V Banskem sem dokazal, da sem lahko kos tudi najmočnejšim tekmecem v hitrih disciplinah. V določenih razmerah. Kot mladinec sem smučal relativno dobro v hitrih. Resda je mladinska povsem drug svet kot članska konkurenca, a očitno neko znanje in nastavke imam, za kaj več pa bosta potrebna načrtno delo in trening.«
Ste pripravljeni dodati k treningu še hitre discipline?
»To je tudi stvar stroke oziroma trenerjev. Imam približno začrtano vizijo. Malo je treba poslušati tudi telo, kaj ti ustreza, kje se vidiš, in se odločati na podlagi tega. Ne samo na juriš za rezultatom. Zdravje in dolgoročno delo sta zelo pomembna.«
Koga največ analizirate?
»Sebe! Nikogar drugega preveč. Zelo mi je všeč, kako v slalomu smuča Clement Noel. Prejšnji teden sva skupaj vadila v Kranjski Gori.« Mojca Finc