KOŠARKA
Obetavna Nigerijka bo Slovenka
V Celju se zavedajo, da lahko klub živi s pomočjo razvoja in prodaje igralk.
Odpri galerijo
Sophia bi le trenirala in igrala. FOTO: ŽKK Cinkarna Celje
CELJE – Urbana legenda pravi, da je nekdanji direktor košarkarjev Slovana in Petrola Olimpije Janez Rajgelj iskal igralce za Olimpijo tudi po Afriki. S pomočjo prijateljev je med drugim rekrutiral Malijca Samakeja Soumailo, ki je naredil zgledno kariero. Da je Afrika priložnost, se še danes zavedajo mnogi v Sloveniji. Pri tem so najbolj podjetni in vizionarski v taboru ŽKK Cinkarna Celje. Iz Nigerije je prišla komaj 14-letna, zelo obetavna 187 centimetrov visoka Nigerijka Sophia Jite Gbemuotor. Košarko je začela kot samouk trenirati v mestu Warri pred tremi leti, pred prihodom v Celje pa ni bila vključena v vadbo nobenega nigerijskega kluba ali šole košarke, je pa vadila samostojno s pomočjo trenerjev v okviru G2G Basketball Academy. S celjskim klubom je podpisala dolgoročno pogodbo.
Sophia je skromno dekle, ki je prišla v Evropo po priložnost. Zase in za svojo družino. Doma ni imela možnosti, da bi se razvijala, ji je pa mati narava dala talent. Med igranjem nogometa so jo opazili trenerji, s katerimi so Celjani pred leti navezali stike ob obisku v Kamerunu. Skoraj leto dni je trajalo, da so v celjskem taboru uredili vse potrebne dokumente in Sophio pripeljali v Slovenijo. Prišla je prek Budimpešte, na tamkajšnjem letališču pa sta jo pričakala predsednik kluba Borut Kop in športni direktor Uroš Kranjc, ki je urejal vso zahtevno dokumentacijo.
Nad Sophio in njenim znanjem, predvsem pa potencialom, je navdušen tudi Damir Grgić, trener Celjank in selektor ženske reprezentance. V mestu ob Savinji so prepričani, da lahko Sophia s korektnim razvojem in trdim delom postane slovenska reprezentantka! Ker še ni bila registrirana v domovini, bo nemudoma dobila slovensko košarkarsko državljanstvo. Ko bo dopolnila 18 let, pa še slovenski potni list, za našo reprezentanco bo lahko tako nastopala kot domača, in ne kot naturalizirana igralka.
»Prišla sem v čudovito deželo, ki je polna zelenja in ima veliko hribov, v njej pa živijo čudoviti ljudje. Sprejeli so me, kot da bi bila del njihove družine že vse življenje. Še posebna zahvala gre predsedniku in športnemu direktorju kluba, trenerju Innocentu Oseghaleju, ki mi je pomagal v Nigeriji, in moji družini, ki mi vseskozi stoji ob strani. Zavedam se odgovornosti, ki jo imam s tem, ko sem dobila priložnost trenirati in igrati v Celju. Na neki način sem ambasadorka – svoje družine in Nigerije v moji novi domovini Sloveniji. Storila bom vse, da bodo vsi tisti, ki so mi ponudili to priložnost in mi dovolili sanjati, nekega dne ponosni, da so sprejeli takšno odločitev,« je povedala Sophia, ki je med dopisovanjem s Celjani povprašala, kje je najbližja reka, da si bo lahko prala obleko.
Medtem je skromna košarkarica v Celju že spoznala, da to počne pralni stroj, ki ga je prvič videla. Nasmehnila se je, pograbila žogico in jo zabila skozi obroč. Še prej je na bližnjem celjskem igrišču v košarkarskih veščinah prekosila nekaj fantov. Jasno je, Sophia je na pravi poti.
Leto dni za dokumente
Sophia je skromno dekle, ki je prišla v Evropo po priložnost. Zase in za svojo družino. Doma ni imela možnosti, da bi se razvijala, ji je pa mati narava dala talent. Med igranjem nogometa so jo opazili trenerji, s katerimi so Celjani pred leti navezali stike ob obisku v Kamerunu. Skoraj leto dni je trajalo, da so v celjskem taboru uredili vse potrebne dokumente in Sophio pripeljali v Slovenijo. Prišla je prek Budimpešte, na tamkajšnjem letališču pa sta jo pričakala predsednik kluba Borut Kop in športni direktor Uroš Kranjc, ki je urejal vso zahtevno dokumentacijo.
Iz Celja v EvropoŽKK Cinkarna Celje je postala izvrstna odskočna deska za mlade košarkarice, ki si želijo, da bi jim uspelo. Vsaj osmerici je že. Peterica (Nika Barič, Teja Oblak, Eva Lisec, Marica Gajić in Shante Evans) bo letos igrala v ženski evroligi, trojica (Ivana Dojkić, Annamaria Prezelj in Jelena Maksimović) pa v evropskem pokalu.
Nad Sophio in njenim znanjem, predvsem pa potencialom, je navdušen tudi Damir Grgić, trener Celjank in selektor ženske reprezentance. V mestu ob Savinji so prepričani, da lahko Sophia s korektnim razvojem in trdim delom postane slovenska reprezentantka! Ker še ni bila registrirana v domovini, bo nemudoma dobila slovensko košarkarsko državljanstvo. Ko bo dopolnila 18 let, pa še slovenski potni list, za našo reprezentanco bo lahko tako nastopala kot domača, in ne kot naturalizirana igralka.
Ambasadorka
»Prišla sem v čudovito deželo, ki je polna zelenja in ima veliko hribov, v njej pa živijo čudoviti ljudje. Sprejeli so me, kot da bi bila del njihove družine že vse življenje. Še posebna zahvala gre predsedniku in športnemu direktorju kluba, trenerju Innocentu Oseghaleju, ki mi je pomagal v Nigeriji, in moji družini, ki mi vseskozi stoji ob strani. Zavedam se odgovornosti, ki jo imam s tem, ko sem dobila priložnost trenirati in igrati v Celju. Na neki način sem ambasadorka – svoje družine in Nigerije v moji novi domovini Sloveniji. Storila bom vse, da bodo vsi tisti, ki so mi ponudili to priložnost in mi dovolili sanjati, nekega dne ponosni, da so sprejeli takšno odločitev,« je povedala Sophia, ki je med dopisovanjem s Celjani povprašala, kje je najbližja reka, da si bo lahko prala obleko.
Medtem je skromna košarkarica v Celju že spoznala, da to počne pralni stroj, ki ga je prvič videla. Nasmehnila se je, pograbila žogico in jo zabila skozi obroč. Še prej je na bližnjem celjskem igrišču v košarkarskih veščinah prekosila nekaj fantov. Jasno je, Sophia je na pravi poti.
