Oblak in Vučkić omrežila tudi Poljake

Poljaki vedo, kaj bi radi dosegli. Država z 38 milijoni prebivalcev išče svoj prostor pod dežnikom Evropske unije, pri čemer ima velik delež tudi šport, posebno nogomet kot njegov najbolj prepoznavni ambasador. To bodo poskušali potrditi drevi, ko bodo v zadnji tekmi boja za EP 2020 gostili Slovence.

Izbranci selektorja Matjaža Keka so doživeli nogometno vzdušje takoj po prihodu v veliko slovansko deželo, kamor jih je pripeljal Boeing poljske letalske družne Enterair. Na letališču Frederica Chopina v Varšavi so jih pričakali podobno kot druge reprezentance v večini razvitih držav: lovci na avtograme so najmočneje oblegali Jana Oblaka, Josipa Iličića in Harisa Vučkića.

Nogomet leži na Poljskem najvišje med vsemi športnimi panogami, poleg njega visoko kotirata odbojka in smučarski skoki. Tamkajšnji alpinisti se ponosno hvalijo z osvojenimi osemtisočaki v Himalaji ... Kot pri nas v Sloveniji, torej. Nogomet resda ne premore tekmeca. Ne gre za to, da bodo navijači Roberta Lewandowskega in drugih asov napolnili nacionalni stadion s 56.826 sedeži, prav nogomet je bil (ne)posredni generator temeljite posodobitve velike vzhodnoevropske države.

Poljska počasi lovi Slovenijo

Poljska je leta 2012 gostila evropsko prvenstvo skupaj s sosedo Ukrajino. Evropsko prvenstvo je ponujalo edinstveno priložnost za modernizacijo države, katere posredni pozitivni učinki so bili vidni šele v naslednjih letih. Poljska je največ sredstev pridobila iz strukturnih skladov Evropske unije, in sicer 67 milijard evrov za obdobje 2007–2013. Zgradila je večino od načrtovanih 1800 km avtocest, s katerimi je povezala najbolj odročna mesta v 311.000 km2 veliki državi, obnovila ali zgradila osem mednarodnih letališč, uredila železniško infrastrukturo, zrasli so štirje najsodobnejši novi stadioni, pozneje – ob odbojkarskem SP – tudi osem športnih dvoran. Vlada Donalda Tuska je, denimo, za nacionalni stadion v Varšavi namenila 318 milijonov evrov.

Ko smo spremljali podobo pokrajine v času eura 2012, je vse skupaj delovalo kot veliko gradbišče. Poljaki so posodobili infrastrukturo, lahko se posvetijo vsebini. Ni čudno, da se želijo približati rodovom iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja, ko so njihovi nogometaši osvojili tretje mesto na SP 1974 in 1982. Tudi na zadnjem euru 2016 so bili prav Poljaki najbližje skalpu poznejših evropskih prvakov Portugalcev. Ni čudno, da Slovenci pričakujejo popolno ofenzivo na vrata Jana Oblaka.

Poljska ni ujela zmagovitega vala le v nogometu. Tudi v medsebojni gospodarski menjavi počasi, a zanesljivo lovi Slovenijo, čeprav je tukajšnja povprečna bruto mesečna plača (1170 evrov) podobna slovenski neto. Uvoz iz Poljske v Slovenijo raste hitreje kot vice versa, lani je znašal presežek v korist Slovenije le še 21 milijonov evrov (še leta 2013 148 milijonov). Kljub temu bi lahko letos Slovenci prvič v zgodovini presegli milijardo evrov izvoza na Poljsko; četrtino predstavljajo farmacevtski proizvodi in le upamo lahko, da bodo po tekmi bolj prišli prav Poljakom kot Slovencem ...