Očetje in sinovi Zahović, Karić, Gliha, Oblak ...
V nadaljevanju državnega prvenstva so nase opozorili mladi igralci, tudi sinovi očetov, ki so navduševali pred desetletjem ali dvema.
Odpri galerijo
Nogomet se je vrnil, tudi v Sloveniji, kjer se bodo klubi do konca podaljšane sezone udarili za naslov najboljšega. V prvem postkoronskem krogu, sicer je bil 26. po vrsti, je nase opozorilo več imen, ki so na slovenskih zelenicah navduševala pred desetletjem, dvema ali celo v 90. letih minulega stoletja. Pomota? Ne. Gre za sinove, ki so obuli očetove kopačke. To pa ni vedno lahko ...
»Vedimo tudi, Luka ni kar kopija očeta. Ima drugačno konstitucijo, gara za ekipo, veliko teče. Zlatko je premogel ubijalski instinkt za doseganje golov,« pojasni. Ob tem dodajmo, da je Zlatko Zahović v 80 tekmah za Slovenijo prispeval kar 35 zadetkov.
V dresu Olimpije svoje minute čaka tudi 18-letni Svit Sešlar, čigar oče Simon je bil v preteklosti v dresu Celja celo soigralec Safeta Hadžića, ki danes vodi Svita. Nogometu so se zapisali tudi Roy Rudonja (oče Mladen Rudonja), Aleksandar Bošković (oče Boško Bošković, slovenski reprezentančni vratar) ter Robi Oblak, ki je šel po poti očeta Braneta.
Prvenec Kaia Cipota
V dresu Mure je na tekmi z Aluminijem svojo 7. tekmo v Prvi ligi Telekom Slovenije zaznamoval leta 2001 rojeni Kai Cipot. Sedmica je bila srečna za Cipota Juniorja, ki je dosegel svoj premierni zadetek med člani. Kai je napadalec, nogometne gene je dobil po očetu Fabijanu Cipotu (letnik 1976), branilcu, ki je znal zabiti gol. Med letoma 1996 in 1999 jih je v 84 tekmah v dresu Mure dosegel 20. »Kai ima višino, izvrstno se znajde v kazenskem prostoru,« opozarja Branko Zupan, televizijski nogometni analitik in strokovni komentator, ki je pozorno spremljal tudi nedeljsko tekmo ob Kamniški Bistrici, ko sta se pomerili ekipi Domžal in Maribora.
Med strelci tudi Karić
V dresu rumene družine iz Domžal je bil 22-letni Sven Karić Šoštarič, ki je v 2. polčasu poskrbel za vodstvo domačih. Žogo je zabil v mrežo kluba, kjer je igral vse do kadetskih vrst, vmes se je kalil v Angliji pri Derbi Countryju. »Na tem bočnem položaju, tudi kot zunanji branilec, je bil Sven zelo konkreten. Premore podajo, predložek pred gol, zna prodreti v globino, močan je v dvobojih. Zna igrati v obe smeri, razvija se v dobrega igralca. Na tej tekmi je pokazal tudi prirojeno eksplozivnost, zmore skok, kakršen je pripomogel h golu,« ga je pohvalil Branko Zupan, svojčas tudi sam reprezentant. Zupan si je 21. maja 1996 reprezentančno slačilnico delil s Svenovim očetom Amirjem Karićem, ki je za Slovenijo zbral 64 tekem, dosegel je en zadetek.Luka ni Zlatkova kopija
Zupan je na nedeljski tekmi pozorno spremljal tudi 24-letnega Luko Zahovića. »Luka premore specifično gibanje, veliko sodeluje z zvezno in obrambno vrsto. V prvemu polčasu ni imel primernih žog, je pa vnovič naredil veliko v obrambi. Zanj je značilno, da se ni sposoben odpirati le s hrbtom, obrnjen proti golu, ampak mu ustreza tudi bočno odkrivanje,« pove Zupan, ki meni, da ima trener Maribora Sergej Jakirović pri izkoristku Zahovića še precej rezerve.»Vedimo tudi, Luka ni kar kopija očeta. Ima drugačno konstitucijo, gara za ekipo, veliko teče. Zlatko je premogel ubijalski instinkt za doseganje golov,« pojasni. Ob tem dodajmo, da je Zlatko Zahović v 80 tekmah za Slovenijo prispeval kar 35 zadetkov.
Branko Elsner, Brane (1929–2012), imenovan tudi oče slovenskih trenerjev, se je rodil v Ljubljani, veljal pa je za enega najbolj nadarjenih slovenskih nogometašev. Navduševal je v dresu Enotnosti in Odreda in v Mariboru, potem se je zapisal trenerstvu. Uspešno je deloval v Avstriji, bil je selektor severnih sosedov, v nekdanji skupni državi je bil predsednik strokovnega odbora in član izvršnega odbora. V samostojni Sloveniji je do leta 1997 opravljal funkcijo direktorja reprezentanc Slovenije, sodeloval pri postavljanju organizacijske sheme NZS in postavil temelje delu z mladimi. Nogometu se je zapisal tudi žal že pokojni Marko Elsner (1960–2020), ki je igral za Nico, Olimpijo in Crveno zvezdo, družinsko tradicijo nadaljujeta sinova Rok in Luka.
Gliha, Ostrc in Sešlar
Zupan pravi, da so lahko očetove kariere tudi breme za vse mladce, ki danes brcajo. »Nekako pride kar avtomatsko do primerjave. Ključno pri vseh pa je, da se detajlno analizira talent in nadarjenost,« pravi Zupan ter spomni, da ne gre zanemariti genetike, svoje so prispevale tudi mame. »Za vse te igralce bi priporočil individualne trenerje specialiste, ki bi z mladimi nogometaši delali v dogovoru z glavnim trenerjem moštva,« predlaga Zupan, ki si želi, da ti mladi že doma razvijejo svoj razkošni talent, saj jim bo potem lažje, ko bodo odšli na tuje.V tem kontekstu očetov in sinov velja omeniti še Erika Gliho (1997), ki je začel tekmo v dresu Triglava proti ekipi Brava. Gliha je znan po svojih strelih od daleč. Njegov oče Primož Gliha je bil napadalec in slovenski reprezentant (28 tekem, 10 golov). Ko smo pri sorodstvenih vezeh, ne smemo mimo 17-letnega igralca Olimpije Enrika Ostrca, ki je za Olimpijo prispeval enega od treh golov ob zmagi v Sežani. Čeprav se ne pišeta enako, pa je nadarjeni in marljivi Enrik v sorodu z nekdanjim reprezentantom Milanom Ostercem. Danes agent Fife in nekdanji napadalec Slovenije je bratranec Enrikovega očeta, družina prihaja s Kozine.
V dresu Olimpije svoje minute čaka tudi 18-letni Svit Sešlar, čigar oče Simon je bil v preteklosti v dresu Celja celo soigralec Safeta Hadžića, ki danes vodi Svita. Nogometu so se zapisali tudi Roy Rudonja (oče Mladen Rudonja), Aleksandar Bošković (oče Boško Bošković, slovenski reprezentančni vratar) ter Robi Oblak, ki je šel po poti očeta Braneta.