Od Katanca in Zahovića vse do Čeferina

Slovenija je v grški metropoli prepoznavna država, njeni prebivalci pa dobrodošli obiskovalci. O tem smo se vnovič prepričali tudi v dneh pred drevišnjo nogometno tekmo v severnih Atenah, ki je le eden od številnih športnih dvobojev med državama, ki so razvnemali strasti navijačev v preteklosti. Slovenija in Grčija sta tesno prepleteni, četudi zevajo med njima številne razlike.

V obeh državah kotirata na vrhu športov nogomet in košarka, in prav v teh panogah so Grki bili s Slovenci več bitk kot njihovi predniki s Perzijci in Turki vred. V 90. letih prejšnjega stoletja je bila paradni konj slovenskega klubskega športa Smelt Olimpija, ki je bila med vidnejšimi akterji v evropski košarki. Dvakrat je priplezala v polfinale tedanjega evropskega pokala – leta 1994 prek solunskega Arisa tudi v veliki finale, v katerem je nato padel španski Taugres. Še odmevnejši je bil nastop Ljubljančanov na zaključnem turnirju evrolige leta 1997 v Rimu, ko so resda izgubili nepozabno polfinalno tekmo proti največjemu grškemu klubu Olympiakos.

Američan David Rivers bo za vselej ostal v spominu navijačem Olimpije, ki so tedaj zasedli Rim, nase pa je opozoril tudi Marko Milić, ki je na turnirju pustil pečat s silovitim zabijanjem, s katerim je sesul v prah tudi tablo. Olympiakos in Olimpija sta nadaljevala boje tudi v tem stoletju, ki pa sta ga vendarle močneje zaznamovali reprezentanci Grčije in Slovenije. Grki se še danes spominjajo številnih medsebojnih tekem – leta 2005 so morali priznati premoč Slovencem, a so jim vrnili milo za drago na EP 2007, ko so Slovenci v drugem polčasu četrtfinalne tekme zapravili 16 točk prednosti!

V resnici gre za evropsko klasiko, ki jo vidimo na slehernemu euru, tudi na zadnjih petih je bilo tako – vključno z letom 2017, ko sta Goran Dragić in Luka Dončić pripeljala soigralce na vrh Evrope z zmago nad Grčijo v Helsinkih. Rivalstvo poznajo tudi mlajši poznavalci košarke: Dončić in Giannis Antetokounmpo ga ohranjata onstran luže v ligi NBA, kjer sta med najvidnejšimi akterji lige.
 

Najboljši gostje na otokih

Morda je bilo vse skupaj še bolj intenzivno v nogometu, pa ne gre le za dvoboj iz leta 1995 med SCT Olimpijo in Apollonom, čigar stadion bo drevi prizorišče sedme medsebojne tekme Grčije in Slovenije. Grke sta namreč najmočneje vznemirjala – kot se spodobi – Zlatko Zahović in Srečko Katanec. Prvi je v sezoni 1999/2000 navduševal navijače Olympiakosa, drugi pa je dve leti pozneje vodil daleč največjo in najvplivnejšo športno institucijo v 11-milijonski državi.

In, ne nazadnje, Slovenija je začela tlakovati pot proti zgodovinskemu nastopu na euru 2000 prav z remijem na olimpijskem stadionu v Atenah – oba gola za končnih 2:2 je zabil prav Zahović, reprezentanco pa je vodil Katanec. Še danes se ju Grki spominjajo, njuni imeni spadata med najbolj prepoznavne slovenske blagovne znamke v Atenah. Slovence in Grke prepleta tudi – gospodarstvo.

Morda Slovenci ne prispevajo močno k dejstvu, da kar 21 odstotkov grškega BDP poganja turizem, toda tam veljajo za najboljše goste. Letos so Grki resda pozno omogočili prihod Slovencev na svoje otoke, morda jih je razjezilo dejstvo, da so morali junija naši državi začeti vračati glavnico 263-milijonskega posojila iz leta 2010, ko so zabredli v krizo z evrom. Ta vez bo ostala vse do leta 2041 … V Grčiji so se združili tudi politika, šport in gospodarstvo. Atene so namreč pred dobrimi štirimi leti videle enega najodmevnejših športno-političnih podvigov Slovenije.


Septembra 2016 se je na vrh Evropske nogometne zveze (Uefe) zavihtel Aleksander Čeferin. V Grand Resort Lagonissiju, 30 km južno od Aten v smeri znanega letovišča Glyfada, je z izidom 42:13 premagal Nizozemca Michaela van Praaga. Čeferinu je tedaj uspelo poenotiti tudi srdite nasprotnike. V slovenski skupini lige narodov C3 igrajo še Kosovo, Moldavija in Grčija, ki so tedaj med prvimi javno podprli Čeferinovo kandidaturo – čeprav je Slovenija med prvimi priznala Kosovo, Moldavija in Grčija pa tega nemara ne bosta naredila nikdar.