ROKOMET
Od tu gre lahko le še navzgor
Slovenski rokomet brez lige prvakov in z le enim klubom v Evropi. V petek začetek prvenstva z derbijem Trima in Gorenja, favoriti ranjeni Celjani.
Odpri galerijo
Alem Toskić mora lovoriko vrniti v Celje. FOTO: CPL
Slovenski klubski rokomet je padel na najnižjo točko in pandemija covida-19 nima dosti s tem. 1. SRL, svojčas samooklicana tretja liga v Evropi, prvič v tem tisočletju ne bo imela kluba v ligi prvakov. Ker Celje Pivovarna Laško po letu 2014 ni osvojilo domačega naslova, je ostalo brez povabila EHF med elito. Slovenski paradni konj bo prvak Gorenje, ki se bo meril v evropski ligi, drugem evropskem tekmovanju.
Celje in Trimo sta konec tedna na Danskem zapravila domačo prednost v kvalifikacijah za evropsko ligo. Za Celjane, ki so bili vajeni tudi pomladi plesati v ligi prvakov, je to nov hud udarec, potem ko so maja padli v črno luknjo in se s štirimi zaporednimi porazi obrisali pod nosom za 25. zvezdico. Nihče ni tega pričakoval in tudi nihče ni prevzel krivde, le trener Tomaž Ocvirk, ki so mu nadrejeni (pre)dolgo držali štango, je kot grešni kozel izgubil službo. Upravni odbor je sestavljen tako, da ima predsednik Jernej Smisl v rokah škarje in platno.
Celje je gonilna sila slovenskega rokometa in malce ironično je, da se je v tako nezavidljivem položaju znašlo v času, ko Sloveniji vlada klubskemu vodstvu naklonjena politična opcija, močno navezana z Madžarsko, kjer se v rokomet vlaga ogromen denar in postaja šport št. 1.
Brez lige prvakov bodo tribune Zlatoroga, ki so ob pogoju PCT lahko po dolgem času sprejele najzvestejše navijače, bolj ali manj samevale. Ker so se pivovarji že pred leti odpovedali igranju v regionalni ligi SEHA, bo njihova sezona najsiromašnejša doslej. Šestindvajset tekem lige NLB in še nekaj v pokalu Slovenije, skupaj okrog 30, kar je polovico manj kot v sezonah 2016/17 in 2017/18.
Denarna stiska in slabi obeti so botrovali novemu kadrovskemu cunamiju v celjski slačilnici, ki jo je zapustila večina nosilcev igre. Ad hoc okrepitve niso bile dovolj kakovostne, da bi bili Celjani na dveh tekmah konkurenčni Gudmeju, ki je poleti sestavil zares močno ekipo. Domača zmaga za štiri gole ni bila realna, bolj je bil poraz za 11 na Danskem, kar je med vrsticami priznal tudi novi trener Alem Toskić, ki ga je v Celje vrnilo srce, manj razum. Pred njim je le ena naloga, vrnitev naslova, kar bi spet odprlo možnost, da se evropski šampioni iz leta 2004 vrnejo v ligo prvakov, v kateri se po novem že deli resen denar. Oteževalna okoliščina je, da imajo vstopnico zagotovljeno le prvaki devetih najboljših lig. Slovenija se je na zadnji lestvici EHF povzpela s 14. na 12. mesto.
Želja, da bi Gorenje, Celje in Trimo v evropski ligi zbrali dovolj točk in prehiteli Belorusijo, Romunijo in Hrvaško, zdaj ni uresničljiva. Če nič drugega, bo slovenska liga letos zelo izenačena in razburljiva. Začelo se bo v petek, ko se bosta pomerili najboljši ekipi prejšnje sezone Trimo in Gorenje.
Celje in Trimo sta konec tedna na Danskem zapravila domačo prednost v kvalifikacijah za evropsko ligo. Za Celjane, ki so bili vajeni tudi pomladi plesati v ligi prvakov, je to nov hud udarec, potem ko so maja padli v črno luknjo in se s štirimi zaporednimi porazi obrisali pod nosom za 25. zvezdico. Nihče ni tega pričakoval in tudi nihče ni prevzel krivde, le trener Tomaž Ocvirk, ki so mu nadrejeni (pre)dolgo držali štango, je kot grešni kozel izgubil službo. Upravni odbor je sestavljen tako, da ima predsednik Jernej Smisl v rokah škarje in platno.
Celje je gonilna sila slovenskega rokometa in malce ironično je, da se je v tako nezavidljivem položaju znašlo v času, ko Sloveniji vlada klubskemu vodstvu naklonjena politična opcija, močno navezana z Madžarsko, kjer se v rokomet vlaga ogromen denar in postaja šport št. 1.
Slovenska liga bo izenačena
Brez lige prvakov bodo tribune Zlatoroga, ki so ob pogoju PCT lahko po dolgem času sprejele najzvestejše navijače, bolj ali manj samevale. Ker so se pivovarji že pred leti odpovedali igranju v regionalni ligi SEHA, bo njihova sezona najsiromašnejša doslej. Šestindvajset tekem lige NLB in še nekaj v pokalu Slovenije, skupaj okrog 30, kar je polovico manj kot v sezonah 2016/17 in 2017/18.
Denarna stiska in slabi obeti so botrovali novemu kadrovskemu cunamiju v celjski slačilnici, ki jo je zapustila večina nosilcev igre. Ad hoc okrepitve niso bile dovolj kakovostne, da bi bili Celjani na dveh tekmah konkurenčni Gudmeju, ki je poleti sestavil zares močno ekipo. Domača zmaga za štiri gole ni bila realna, bolj je bil poraz za 11 na Danskem, kar je med vrsticami priznal tudi novi trener Alem Toskić, ki ga je v Celje vrnilo srce, manj razum. Pred njim je le ena naloga, vrnitev naslova, kar bi spet odprlo možnost, da se evropski šampioni iz leta 2004 vrnejo v ligo prvakov, v kateri se po novem že deli resen denar. Oteževalna okoliščina je, da imajo vstopnico zagotovljeno le prvaki devetih najboljših lig. Slovenija se je na zadnji lestvici EHF povzpela s 14. na 12. mesto.
Želja, da bi Gorenje, Celje in Trimo v evropski ligi zbrali dovolj točk in prehiteli Belorusijo, Romunijo in Hrvaško, zdaj ni uresničljiva. Če nič drugega, bo slovenska liga letos zelo izenačena in razburljiva. Začelo se bo v petek, ko se bosta pomerili najboljši ekipi prejšnje sezone Trimo in Gorenje.
