KOLESARSTVO
Odhaja tihi Prekmurec, ki ga je presegel šele Roglič
Simon Špilak pri 33 letih končuje športno pot. Med kariero premikal mejnike slovenskega kolesarstva.
Odpri galerijo
Simon Špilak pri 33 letih končuje kariero, v kateri je slavil 12 zmag. FOTO: Igor Zaplatil
LJUBLJANA – Za Primoža Rogliča bo jutri na dirki po Lombardiji konec sanjske sezone, za Simona Špilaka pa je že konec bogate kolesarske kariere, med katero je Slovenijo vpisal na seznam zmagovalk najprestižnejših enotedenskih dirk. Prekmurčeve dosežke je prvi presegel prav Rogla.
»To je bila moja zadnja sezona,« je bil v svojem značilnem slogu kratek in jedrnat Špilak, čigar odločitev ni presenetila tistih, ki ga bližje spremljajo. Že nekaj let je razmišljal o tem, da bi sestopil s kolesa, na katerem je veliko dosegel in zaslužil dovolj, da mu bržčas ni treba skrbeti za prihodnost. Skupaj je slavil 12 zmag, najodmevnejše so bile tiste, ki jih je dosegel v Švici. Začenši z dirko po Romandiji (Roglič je bil na njej najboljši tako lani kot letos) leta 2010, ki jo je sicer končal na 2. mestu, a je lovoriko dobil za zeleno mizo, po diskvalifikaciji v dopinško afero Puerto vpletenega Španca Alejandra Valverdeja.
V Romandiji je bil še trikrat drugi. Nesporni pa sta obe njegovi zmagi na dirki po Švici (2015. in 2017.), ki ob kriteriju Dauphine (na njem je leta 2010 zmago slavil Jani Brajkovič) velja za najmočnejšo in najbolj prestižno enotedensko dirko, med etapnimi preizkušnjami v kolesarskem svetu več šteje le še velika trojica Tour, Giro in Vuelta.
Kolesar iz Tropovcev je bil znan predvsem po tem, da se je v mrazu počutil kot riba v vodi, dirkanje pri visokih temperaturah pa mu je povzročalo težave. Zato se je vedno osredotočil na spomladanski del sezone, kar je razvidno s seznama njegovih zmag, 11 jih je slavil med marcem in junijem, le eno avgusta – na arktični dirki po Norveški leta 2014.
»Od sezone 2014 ne nastopam na tritedenskih dirkah in tudi letos ne bom. To je bila moja želja, saj se bolje počutim na preizkušnjah, ki so dolge od šest do deset dni. Seveda bi bilo lepo zmagati v etapi na Touru ali postati svetovni prvak, a je cilje treba prilagoditi svojim sposobnostim,« je Špilak povedal po svoji zadnji zmagi med profesionalci v Švici leta 2017.
Čeprav je v karieri nastopil le na petih tritedenskih dirkah, dvakrat na Giru in trikrat na Touru, ki ga je končal le enkrat na 106. mestu, so bili njegovi spomladanski podvigi dovolj prepričljivi in dragoceni za njegove delodajalce, da pri ekipi Katjuša niso pomišljali, ali bi z njim podaljšali pogodbo, s katero je zaslužil okoli milijon evrov na sezono.
Špilak je bil tudi eden od najboljših slovenskih kolesarjev za enodnevne dirke, njegovo 9. mesto na dirki po Flandriji leta 2008 je še vedno eden naših največjih uspehov na največjih klasičnih dirkah. Zaradi tempiranja forme na pomlad je na septembrskih svetovnih prvenstvih dosegel manj, kot so si želeli slovenski selektorji, s katerimi je sodeloval v zadnjih 15 letih, čeprav so upali, da bo ponovil 3. mesto z mladinskega SP leta 2004 v Veroni.
»Spoštujem njegovo odločitev, je eden od slovenskih kolesarjev, ki so začeli dosegati velike stvari, prestavljal je mejnike, tudi on ima zasluge za to, da je naše kolesarstvo, kjer je, da imamo najboljšega na svetu. Verjamem, da bi bil še sposoben dosegati vrhunske rezultate, vendar on najbolje ve, koliko bi za to potreboval treninga in odrekanja. Zahvaljujem se mu za sodelovanje in mu želim vse najboljše v prihodnosti,« je Špilaka iz poklicne karavane pospremil selektor Andrej Hauptman.
»To je bila moja zadnja sezona,« je bil v svojem značilnem slogu kratek in jedrnat Špilak, čigar odločitev ni presenetila tistih, ki ga bližje spremljajo. Že nekaj let je razmišljal o tem, da bi sestopil s kolesa, na katerem je veliko dosegel in zaslužil dovolj, da mu bržčas ni treba skrbeti za prihodnost. Skupaj je slavil 12 zmag, najodmevnejše so bile tiste, ki jih je dosegel v Švici. Začenši z dirko po Romandiji (Roglič je bil na njej najboljši tako lani kot letos) leta 2010, ki jo je sicer končal na 2. mestu, a je lovoriko dobil za zeleno mizo, po diskvalifikaciji v dopinško afero Puerto vpletenega Španca Alejandra Valverdeja.
V Romandiji je bil še trikrat drugi. Nesporni pa sta obe njegovi zmagi na dirki po Švici (2015. in 2017.), ki ob kriteriju Dauphine (na njem je leta 2010 zmago slavil Jani Brajkovič) velja za najmočnejšo in najbolj prestižno enotedensko dirko, med etapnimi preizkušnjami v kolesarskem svetu več šteje le še velika trojica Tour, Giro in Vuelta.
V mrazu kot riba v vodi
Kolesar iz Tropovcev je bil znan predvsem po tem, da se je v mrazu počutil kot riba v vodi, dirkanje pri visokih temperaturah pa mu je povzročalo težave. Zato se je vedno osredotočil na spomladanski del sezone, kar je razvidno s seznama njegovih zmag, 11 jih je slavil med marcem in junijem, le eno avgusta – na arktični dirki po Norveški leta 2014.
»Od sezone 2014 ne nastopam na tritedenskih dirkah in tudi letos ne bom. To je bila moja želja, saj se bolje počutim na preizkušnjah, ki so dolge od šest do deset dni. Seveda bi bilo lepo zmagati v etapi na Touru ali postati svetovni prvak, a je cilje treba prilagoditi svojim sposobnostim,« je Špilak povedal po svoji zadnji zmagi med profesionalci v Švici leta 2017.
Čeprav je v karieri nastopil le na petih tritedenskih dirkah, dvakrat na Giru in trikrat na Touru, ki ga je končal le enkrat na 106. mestu, so bili njegovi spomladanski podvigi dovolj prepričljivi in dragoceni za njegove delodajalce, da pri ekipi Katjuša niso pomišljali, ali bi z njim podaljšali pogodbo, s katero je zaslužil okoli milijon evrov na sezono.
Špilak je bil tudi eden od najboljših slovenskih kolesarjev za enodnevne dirke, njegovo 9. mesto na dirki po Flandriji leta 2008 je še vedno eden naših največjih uspehov na največjih klasičnih dirkah. Zaradi tempiranja forme na pomlad je na septembrskih svetovnih prvenstvih dosegel manj, kot so si želeli slovenski selektorji, s katerimi je sodeloval v zadnjih 15 letih, čeprav so upali, da bo ponovil 3. mesto z mladinskega SP leta 2004 v Veroni.
»Spoštujem njegovo odločitev, je eden od slovenskih kolesarjev, ki so začeli dosegati velike stvari, prestavljal je mejnike, tudi on ima zasluge za to, da je naše kolesarstvo, kjer je, da imamo najboljšega na svetu. Verjamem, da bi bil še sposoben dosegati vrhunske rezultate, vendar on najbolje ve, koliko bi za to potreboval treninga in odrekanja. Zahvaljujem se mu za sodelovanje in mu želim vse najboljše v prihodnosti,« je Špilaka iz poklicne karavane pospremil selektor Andrej Hauptman.
