Odpovedali so le v obrambi in napadu
Slovenski košarkarski reprezentanti so po eni strani upravičeno ponosni na minule uspehe, vendar imajo že od nekdaj težave, ko morajo oceniti svoje poraze. V ponedeljek zvečer so tako poudarjali, kako imenitno so igrali v drugem polčasu kvalifikacijskega dvoboja za svetovno prvenstvo s Finsko (79:83), ni pa se jim svitalo, zakaj so tako odpovedali v prvem. Kot da bi bila višja sila kriva, da so še drugič v pičlih 74 urah izgubili s tekmecem, ki jih je prej ugnal le enkrat – v treh desetletjih. Ali ker so v Espooju in Kopru v seštevku vodili le pet minut.
Med vsemi šibkimi točkami slovenske reprezentance jih izrazito bode v oči kar nekaj. Če bi se nekoliko pošalili, bi lahko dejali, da je igrala dobro, šepala je le v obrambi in napadu. V zadnjih treh nastopih, dveh s Finsko in enem s Švedsko, je v povprečju prejela 86 točk na tekmo, čeprav je igrala proti 17. in 28. zasedbi na evropski razpredelnici FIBA (35. in 51. na svetovni). V redu, moštvo je pač usmerjeno podobno kot Cedevita Olimpija in dvoboji z visokimi izidi mu ustrezajo, bi nas lahko tolažili njegovi zagovorniki, če ne bi statistika ponudila krute resnice.
Slovenija se je proti Švedom rešila s 14 trojkami, proti Fincem pa je bila njena strelska bera zelo borna: na dveh tekmah 37-odstotna za dve točki, 15:66 (23 %) pri trojkah in 36:57 (63 %) pri prostih metih. Kapetan Edo Murić je ob dveh porazih metal iz igre 3:24, a je zgolj prispodoba razmer, saj niso blesteli niti drugi izkušeni aduti. Dajali so celo negativen zgled nadarjenemu novincu Žigi Samarju z divjim lovom na trojke in zaletavanjem v finski zid v slogu sam proti vsem z blagoslovom selektorja Aleksandra Sekulića in tudi brez.
Možen tudi črni scenarij
Ob takšnih številkah si nihče ne more domišljati, da je od boga obdarjen ostrostrelec, za katerega je obramba zapravljanje časa med dvema napadoma. Pri tem ne mislimo na individualni trud, ampak na ekipno modrost, izkoriščanje taktike za skupni cilj, osredotočenost na dogajanje na parketu in nujno mero prebrisanosti. A o tem slišimo le malo, sodobni košarkarji so se navadili razpredati o energiji in dnevni strelski formi. Vse se začne in konča pri metih za tri točke brez kolektivnega nadigravanja, ki bi moralo biti esenca vseh moštvenih iger, centri zgolj občasno dobijo kakšno napol uporabno podajo kot alibi. Češ, saj smo poskusili, pa ne gre.
Z opravičilom, da dandanes vsi znajo igrati košarko, se nikomur ne zdi alarmantno, da so evropski prvaki in četrti na lanskih OI brez Luke Dončića že do koprskega polčasa zaostali za Finsko za 21 točk in da počasi ogrožajo svoj nastop na SP, na katerem so zadnjič igrali leta 2014. Po najboljšem scenariju bodo nesli s seboj dva poraza v drugi krog kvalifikacij, v katerem bi se po dvakrat srečali s prvo trojico skupine D (vrstni red: Nemčija 3:1, Izrael in Estonija po 2:2, Poljska 1:3), po črnem razpletu se lahko poslovijo že po dvobojih s Hrvaško 30. junija in Švedsko 3. julija. Vrstni red v skupini C: Finska 3:1, Švedska in Slovenija po 2:2, Hrvaška 1:3.
