Ognjeni spet z jeklenimi živci, Angleži že pozdravljajo trofejo

LJUBLJANA –  Hrvati so srečno in spretno preživeli še eno dramo z izvajanjem enajstmetrovk, pri čemer so ponovno pokazali jeklene živce in se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva. Potem ko je bil v dvoboju z Rusi po podaljških izid 2:2 (Denis Čerišev 31., Manuel Fernandes 115.; Andrej Kramarić 40., Domagoj Vida 101.), so bili na vrsti streli z bele točke. Naši južni sosedi so že v četrtfinalu podobno premagali Dansko in so po Argentini leta 1990 šele druga reprezentanca, ki je dve tekmi na enem turnirju dobila po enajstmetrovkah. Pri Hrvatih so zadeli Marcelo Brozović, Luka Modrić, Vida in Ivan Rakitić, pri Rusih pa Alan Dzagojev, Sergej Ignaševič in Daler Kuzjajev. Danijel Subašić je obranil strel Fedorju Smolovu, Igor Akinfejev pa Mateu Kovačiću. Fernandes je zgrešil vrata.

»Čestitke mojim fantom in pa tudi Rusom, ki so se dobro borili. Tekma ni bila lepa, bil je borbena, to je bila bitka za polfinale. Srečo smo imeli,« je priznal hrvaški selektor Zlatko Dalić, ki je z ognjenimi že skoraj ponovil uspeh Hrvaške s SP 1998; tisti rod je bil na koncu tretji. »Skozi vso tekmo sem bil zbran, po odločilni enajstmetrovki Rakitića pa so izbruhnila čustva. Čutil sem veliko olajšanje. Osrečili smo sebe in vse v domovini. Ne jočem pogosto, toda zdaj imam zelo dober razlog za to. Hrvaška je v polfinalu, to je ogromen uspeh. Seveda še imamo nekaj moči za dvoboj z Anglijo. Ne mislimo se ustaviti, poskušali bomo odigrati našo najboljšo tekmo. Pred nami sta še dve tekmi in zelo smo motivirani. Vse bomo dali od sebe. Spet bo huda bitka, toda zaupam in verjamem v svojo ekipo,« je polfinalni obračun vzneseno napovedal Dalić.

Prvi mož tekme je bil spet odlični vezist Luka Modrić. »Še ena drama, ki se je za nas dobro končala. V prvem polčasu nismo igrali dobro, nismo nadzirali igre, kakor smo si želeli. Od začetka drugega dela smo igrali precej bolje, toda na žalost nismo mogli do zmage po rednem delu tekme. Spet smo pokazali trden značaj. Smo v polfinalu, uživali bomo v tej tekmi. Imamo dovolj časa, da se spočijemo in dobro pripravimo na dvoboj z Anglijo,« je dejal Modrić, ki je s soigralci povzročil nesluteno evforijo na Hrvaškem, kjer so rajali vso noč, fešta pa se bo nadaljevala najmanj do srede ponoči, ko bo konec drugega polfinalnega obračuna na stadionu Lužniki v Moskvi.


Svoj nastop pa so končali gostitelji, ki so jim pred turnirjem napovedali ekspresni izpad. Zbornaja komanda je obnorela nacijo in prispevala levji delež k temu, da lahko govorimo o najboljšem svetovnem prvenstvu doslej. »Verjeli smo vase. Svojo vrednost smo lahko dokazali le s trdim delom. Verjamem, da nam Rusi niso zgolj verjeli, ampak so se vsi zaljubili v nas. Zdaj vejo, koliko je vredna ta reprezentanca. Do zadnjega smo upali, da se lahko izide bolje za nas,« je bil selektor Rusije Stanislav Čerčesov še kar v filmu tekme. Rusi so prekinili niz uspehov gostiteljev prvenstev. Na prejšnjih petih SP se je gostitelj prebil vsaj do polfinala.
 

Povezanost mladih levov

V precej manj dramatičnem in prav nič spektakularnem dvoboju so si polfinale priigrali Angleži, ki so bili od Švedov boljši z 2:0 (Harry Maguire 30., Dele Alli 59.). Oba gola sta bila dosežena po strelu z glavo, na takšen način so jih Angleži dosegli petkrat na tem turnirju. Od skupno enajstih zadetkov so jih osem dosegli iz prekinitev. Izbranci selektorja Garetha Southgata so poskrbeli za novo norijo na Otoku. Prvič po letu 1990 so se prebili v polfinale mundiala.

Tako so še korak bližje naslovu svetovnega prvaka, ki si ga v zibelki sodobnega nogometa tako zelo želijo od leta 1966, ko so doslej edinkrat slavili na prvenstvu sveta na domačih tleh. »Za ta uspeh so morali igralci iti v lastne čustvene in fizične globine. Zajelo nas je neznansko olajšanje, to je znamenje vse večje zrelosti mlade ekipe, ki postaja vse bolj zrela pred našimi očmi. Smo ekipa, ki je še v razvoju, zavedamo se, kje smo. Uspešni smo, ker vsak od nas trdo dela.

V tem položaju smo tudi zato, ker imajo fantje, kot so Cahill, Jones, Welbeck in drugi, odlično mentaliteto, pravilno podpirajo moštvo, čeprav ne igrajo toliko, kot bi si želeli. Neverjeten privilegij je voditi to reprezentanco,« je kar bruhalo iz sicer zelo umirjenega Southgata. Prvi junak tekme je bil spet vratar levov Jordan Pickford.

»Vsakič smo osredotočeni le na naslednjo tekmo. Zavedamo se naših sposobnosti, vse je v naši povezanosti. Ta je vselej prisotna, zato lahko nadzorujemo igro. Zato smo zmagali, ohranili mrežo nedotaknjeno, trdo smo garali kot moštvo. Nikoli ne čutim posebnega pritiska, zlijem se s trenutkom, živim zanj. Počutim se močnega, nič me ne vrže iz tira. Hočem biti najboljši, kot sem lahko. Kritike me ne prizadenejo, zaradi njih hočem biti še boljši,« je pojasnil 24-letni vratar Evertona, ki je bil pred mundialom malo znan širši nogometni javnosti, zdaj pa je med tistimi, ki so zaznamovali največji in najpomembnejši turnir na svetu.