Olimpija boljša kot Fenerbahče, Betis, Leipzig in Salzburg
Med četrtkovim kongresom Evropske nogometne zveze (Uefe) v Beogradu smo preverili, kako močno je vpeta v sodelovanje z Uefo Nogometna zveza Slovenije (NZS), kako visoko kotira slovenska članica v očeh tamkajšnjih akterjev in, ne nazadnje, kaj NZS pod črto iztrži od krovne evropske hiše nogometa – tako finančno kot vsebinsko. V seštevku gre za izjemno tesno prepletenost na vseh ravneh poslovanja.
64 odstotkov vprašanih meni, da je nogomet šport številka 1 v Sloveniji.
Slovenci uživajo med kolegi velik ugled. Ne gre le za predsednika Aleksandra Čeferina, čigar vizijo sodelavci in predsedniki članic hvalijo tudi ob ugasnjenih mikrofonih – kdo lahko prisili legendarnega Karl-Heinza Rummeniggeja, da ga javno nagovarja za nov mandat predsednika, a počne prav to? –, tudi za druge, ki na različne načine sodelujejo z Uefo.
Ponoviti letošnjo sezono
V Beogradu smo se pogovarjali s člani slovenske delegacije, ki jo je vodil predsednik Radenko Mijatović, ob njem sta bila še generalni sekretar Martin Koželj in podpredsednik Gvido Mravljak. Poleg je bil tudi Vlado Šajn, dolgoletni član Uefine sodniške komisije in eden najvplivnejših mož v črnem na stari celini. Med vsakim preštevanjem glasov – delegati so namreč volili člane različnih organov Uefe – je bilo mogoče opazovati njihovo vpetost v sodelovanje s kolegi.
NZS in Uefa resda sodelujeta tudi formalno, in sicer na različnih ravneh, Uefa namreč zagotavlja pomoč vsem svojim 55 članicam, tudi manjšim. »Brez te pomoči bi zašlo v težave približno 45 članic od 55,« nam je zatrdil Čeferin. Razmere za manjše so se izboljšale tudi z lansko reformo klubskih tekmovanj, torej s prenovljeno ligo prvakov, ki je s svojo dramatičnostjo do zadnjega kroga rednega dela šokirala tudi najhujše kritike, in povezano spremembo v evropski in konferenčni ligi. Slednjo sta v tej sezoni zaznamovala tudi Celje in Olimpija.
»Z reformo smo dosegli večjo vključenost klubov iz manjših držav, le še tri zveze od 55 članic niso imele svojega kluba v enem od Uefinih tekmovanj. Povprečje v sezonah 2021-24 je bilo 35,6 države v eni od lig, v sezoni 2024/25 gre za številko 40 članic z najmanj enim klubom v eni od treh Uefinih lig. Za Slovence bi bilo izjemno pomembno, da bi na primer ponovili sezono, kot je aktualna s Celjem in Olimpijo, da bi imeli torej dva kluba v skupinskem delu ene od lig. Tako bi drastično povečali svoj klubski koeficient in se povzpeli po lestvici, kar na koncu prinaša več klubov v Evropi in pogostejši status nosilca v žrebu,« nam je zatrdil Tobias Hedtstück, vodja Uefinih klubskih tekmovanj in koledarja.
Pomembnost uspešnih klubov v novem okolju je izpostavil tudi Stephane Anselmo, vodja Uefinega strateškega razvoja tekmovanj: »Pridobili so tudi klubi iz manjših držav, kakršna je tudi Slovenija, ki zdaj osvajajo več točk. Natančneje v povprečju na tekmo kar 43 % več, saj se merijo tudi z moštvi iz iste jakostne skupine. Razlika v osvojenih točkah med najmanjšimi in največjimi klubi se je močno zmanjšala. Olimpija je v tej sezoni ustvarila količnik točk 8,38, več kot denimo Fenerbahče, Betis, Leipzig in Salzburg.«
»Mednarodna tekmovanja klubov so le en del sodelovanja med Uefo in NZS. Zvezi namreč gradita odnose na več področjih, kakršna so solidarnostna sredstva, sofinanciranje infrastrukturnih projektov (projekt Hattrick), reprezentance, centralizirano trženje medijskih pravic, sofinanciranje ženskega nogometa in programov družbene odgovornosti,« je razkril Mijatović.
Med projekti je treba izpostaviti dva – omenjena Hattrick in program za solidarnost. »Uefa je za sezono 2024/25 namenila 3,37 milijona evrov solidarnostnih sredstev za klube, ki niso sodelovali v ligaškem delu Uefinih klubskih tekmovanj. Sredstva so razdeljena po ključu: 85 odstotkov za klube 1. SNL (357.750 na klub), 15 odstotkov za klube 2. SNL (31.575 na klub),« je pojasnil Koželj.
Prek projekta Hattrick so v zadnjih letih posodobili ali zgradili na novo več igrišč po Sloveniji, in sicer na ravni večine lig. Izvršni odbor NZS je denimo na osnovi prejetih vlog odobril petnajst novih projektov v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov tudi za letos, izstopata Grosuplje z novim glavnim in pomožnim igriščem z naravno travo in razsvetljavo ter Ajdovščina z razsvetljavo glavnega igrišča.
Smo čudo zbiranja sredstev in distribucije – z vestjo.
Uefa je denimo pomagala tudi po predlanskih poplavah (200.000 evrov) in pri drugih vlaganjih v Sloveniji. Študija Grow SROI, ki jo je pred leti izvedla Uefa, razkriva, da vsak novo registriran nogometaš v Sloveniji letno v javno blagajno prispeva 1420 evrov. V Sloveniji je približno 60.000 registriranih igralcev in igralk nogometa.
Ni torej čudno, da Uefina anketa razkriva priljubljenost te igre z žogo: 64 % vprašanih meni, da je nogomet šport številka 1 v Sloveniji (17 % več kot leta 2021), za nogomet se zanima 88 % vprašanih (evropsko povprečje 73 %), 92 % vprašanih Slovencev je pozitivno naravnanih do nogometa.
Denar delijo pošteno, v dobri veri
Predstavniki NZS ob tem aktivno sodelujejo tudi v različnih Uefinih komisijah. Ob Šajnu še Luka Steiner (komisija za etiko), Petra Stanonik Bošnjak (podpredsednica finančne komisije), David McDowell (nacionalna tekmovanja), Siniša Mitrović (licenčna komisija), Martin Koželj (stadioni in varnost), Marko Noč (medicina), Tomislav Čizmić (nacionalne zveze) in Saša Zagorc (pravna komisija).
Dela in projektov je veliko, v prihodnje jih bo gotovo še več, kar je napovedal tudi Čeferin. »Pogosto slišim, da je Uefa preveč osredotočena na služenje denarja. Da, skrbimo za služenje denarja. Vendar nismo pohlepni – niti neusmiljeni in ne ustrahujemo. Dobri smo pri zbiranju denarja – in to zelo. Smo čudo zbiranja sredstev in distribucije – z vestjo. Ker ta sredstva – pravzaprav 97 % – delimo pošteno, v dobri veri. To vlagamo nazaj v nogomet – v evropski nogomet. Iskreno se zahvaljujem nacionalnim zvezam, ki so hrbtenica naše velike zveze. Zahvaljujemo se vam za vašo izjemno pomembno podporo in solidarnost – to še nikoli ni bilo tako nujno ali tako dobrodošlo,« je v delu svojega nagovora navzočim zatrdil Čeferin.
