KOŠARKA
Olimpija nemudoma potrebuje svežo kri
Direktor ljubljanskih košarkajev Roman Lisac snuje odločilne ukrepe. Izbira novega trenerja bo zapečatila letošnjo usodo zmajev.
Odpri galerijo
V Petrol Olimpiji bodo morali združiti moči, da ekipo spet postavijo na noge. Foto: Drago Perko
LJUBLJANA – Za košarkarji Petrol Olimpije je še en pester teden, ki je poleg treh tekem (skupaj že 22 v tej sezoni) v šestih dneh prinesel tudi napoved sprememb v klubu. Za nameček menjajo kompas oz. koncept po dveh mesecih, kar jim ni ravno v čast. Lahko pa si štejejo v plus to, da sploh reagirajo. Tiščanje glave v pesek bi še poslabšalo obstoječe stanje, ki žal odganja ljudi s tribun. Čeprav, to Olimpiji priznavajo mnogi, je bilo letos poleti čutiti pozitivne vibracije iz Stožic.
»Dajte mi še nekaj dni,« pravi kreator košarkarske Olimpije Roman Lisac. Direktorju je uspelo organizacijsko stabilizirati klub in prevetriti pisarne. Pri okrepitvah pa ni bil najbolj srečne roke. Predvsem Američana Marvin Jones in Jalek Felton sta pokazala premalo.
Velik problem Olimpije ostaja igranje na treh frontah. To bi morali zmaji rešiti takoj po koncu prejšnjega državnega prvenstva. Če že ni bilo posluha pri Košarkarski zvezi Slovenije, ki, dajmo jo poskušati razumeti, mora braniti domače prvenstvo, je rešitev zagotovo tičala v osamosvojitvi lige.
Na to so klubi nekajkrat opozorili, ni pa bilo tistega, ki bi naredil ključen korak. Roman Lisac bi to zmogel, predvsem pa moral. V prvi vrsti bi moral biti tovrstni vodja zavoljo mirnejše situacije v Olimpiji. Če bi bila liga osamosvojena, bi že našel dovolj somišljenikov, da bi ga podprli v primeru Olimpije in njenega igranja samo v drugem delu domačega prvenstva. Če bi tem klubom prek Olimpijinih sponzorjev zagotovili še nekaj denarja, bi bili zmagovalci vsi.
Drugo je vprašanje trenerja. Težko je najti primernega. Med strokovnjaki ni resnega in kakovostnega junaka (ki za nameček s sabo ne bi pripeljal menedžerske agencije, ki bi ji vrnil uslugo, da vzame dva ali tri njene igralce), ki bi želel prevzeti ekipo, ki v enem tednu dva dni preživi na potovanju in letalu in odigra tri tekme. Takemu ritmu kljubujeta v Evropi le še zagrebška Cedevita in Olimpija. Prva je letos že klecnila, zato je šef Emil Tedeschi odstavil direktorja in športnega direktorja, svojo ceno je logično plačal tudi trener. V tem norem ritmu nadaljujejo le še Ljubljančani, ki jih bo zdaj mogoče za odtenek razbremenil sistem dveh ekip, kar mora v praksi še zaživeti.
Slovenski ljubitelji košarke bi radi v Stožicah spet videli legendo Jureta Zdovca, ki pa je lani že javno tarnal, da omenjeni ritem tekme, ko je bil še trener Cedevite, ni primeren. Veliko tveganje je na to občutljivo mesto imenovati trenerja, ki v Evropi v klubski košarki še ni storil praktično nič. V to rubriko zagotovo spadajo informacije, da precej visoko med kandidati za klop zmajev figurira 39-letni srbski trener Saša Nikitović.
Po drugi strani pa je Liscu jasno, da mora ukrepati. V takem stanju in postavi ekipa ne more nadaljevati. Jutri je nova seja upravnega odbora kluba, prisluhnili bodo Liscu, ki bo podal poročilo. Dobro bi bilo, da sponzorji ekipi pomagajo s kakšnim dodatnim evrom za igralsko okrepitev ali dve.
V Petrol Olimpiji bodo morali združiti moči, da ekipo spet postavijo na noge. Foto: Drago Perko
»Dajte mi še nekaj dni,« pravi kreator košarkarske Olimpije Roman Lisac. Direktorju je uspelo organizacijsko stabilizirati klub in prevetriti pisarne. Pri okrepitvah pa ni bil najbolj srečne roke. Predvsem Američana Marvin Jones in Jalek Felton sta pokazala premalo.
Prvoligaši brez osamosvojitve
Velik problem Olimpije ostaja igranje na treh frontah. To bi morali zmaji rešiti takoj po koncu prejšnjega državnega prvenstva. Če že ni bilo posluha pri Košarkarski zvezi Slovenije, ki, dajmo jo poskušati razumeti, mora braniti domače prvenstvo, je rešitev zagotovo tičala v osamosvojitvi lige.
Na to so klubi nekajkrat opozorili, ni pa bilo tistega, ki bi naredil ključen korak. Roman Lisac bi to zmogel, predvsem pa moral. V prvi vrsti bi moral biti tovrstni vodja zavoljo mirnejše situacije v Olimpiji. Če bi bila liga osamosvojena, bi že našel dovolj somišljenikov, da bi ga podprli v primeru Olimpije in njenega igranja samo v drugem delu domačega prvenstva. Če bi tem klubom prek Olimpijinih sponzorjev zagotovili še nekaj denarja, bi bili zmagovalci vsi.
Nujni ukrepi
Drugo je vprašanje trenerja. Težko je najti primernega. Med strokovnjaki ni resnega in kakovostnega junaka (ki za nameček s sabo ne bi pripeljal menedžerske agencije, ki bi ji vrnil uslugo, da vzame dva ali tri njene igralce), ki bi želel prevzeti ekipo, ki v enem tednu dva dni preživi na potovanju in letalu in odigra tri tekme. Takemu ritmu kljubujeta v Evropi le še zagrebška Cedevita in Olimpija. Prva je letos že klecnila, zato je šef Emil Tedeschi odstavil direktorja in športnega direktorja, svojo ceno je logično plačal tudi trener. V tem norem ritmu nadaljujejo le še Ljubljančani, ki jih bo zdaj mogoče za odtenek razbremenil sistem dveh ekip, kar mora v praksi še zaživeti.
Slovenski ljubitelji košarke bi radi v Stožicah spet videli legendo Jureta Zdovca, ki pa je lani že javno tarnal, da omenjeni ritem tekme, ko je bil še trener Cedevite, ni primeren. Veliko tveganje je na to občutljivo mesto imenovati trenerja, ki v Evropi v klubski košarki še ni storil praktično nič. V to rubriko zagotovo spadajo informacije, da precej visoko med kandidati za klop zmajev figurira 39-letni srbski trener Saša Nikitović.
Po drugi strani pa je Liscu jasno, da mora ukrepati. V takem stanju in postavi ekipa ne more nadaljevati. Jutri je nova seja upravnega odbora kluba, prisluhnili bodo Liscu, ki bo podal poročilo. Dobro bi bilo, da sponzorji ekipi pomagajo s kakšnim dodatnim evrom za igralsko okrepitev ali dve.
