Olimpija premalo konkretna z Dragićem
Zoran Dragić z Baskonio do naslova prvaka Španije. V Nemčiji mu je bil v veliko pomoč Jaka Lakovič.
Odpri galerijo
Zoran Dragić ima v vitrini naslov španskega prvaka v košarki. FOTO: Saski Baskonia
V nedavno minuli sezoni so slovenski košarkarji opozorili nase tudi v Španiji. Piko na i je postavil 31-letni Zoran Dragić, ki je v hitropotezni končnici z Baskonio prišel do naslova državnega prvaka.
»Saj je vsaka kolajna lepa, toda v Španiji za naslov dobiš še ličen pokal,« ponosno pove Zoran, ki se je že vrnil domov. Na tedne v Valencii, ki je gostila sklepno dejanje prvenstva, gleda s ponosom.
»Ko sem rezal mrežico po koncu finala proti Barceloni, kar nisem mogel verjeti, kaj nam je uspelo,« nadaljuje Dragić, ki je le prišel na svoj račun. V zadnjih letih je bolj polnil časopisne in spletne stolpce zaradi dveh zahtevnih poškodb kolena. »Vesel sem, ker v Baskonii na poti do naslova nisem bil le epizodni igralec, ampak sem dal pomemben prispevek k uspehu,« poudari Dragić, ki je sezono začel v Nemčiji.
»Lani poleti sem upal, da najdem klub v evroligi. Bilo je kar nekaj ponudb, evroligaške žal ne,« pove Zoki. »Javila se je tudi Cedevita Olimpija, ki pa je rekla le, da zahtevam preveč. Nikoli pa Olimpija ni rekla, kaj lahko ponudi, da bi lahko vsaj razmišljal, kako in kaj,« razkriva Dragić, ki je na koncu pristal v nemškem Ulmu.
»V Nemčiji me je želel Jaka Lakovič, ki mi je bil v veliko pomoč,« poudari Dragić, ki se je v Nemčiji izvrstno znašel. Zanesljivo je bil prvi strelec lige, z Ulmom pa je kljub nekaj porazom proti slabšim prišel do končnice, kjer so Lakovičevi na koncu izpadli v polfinalu.
»Jaka je izvrsten trener, imel je dobre mentorje – Željka Obradovića, Duška Ivanovića, Xavija Pasquala, kar nekaj akcij pa ima takih, ki jih uporablja Igor Kokoškov. Predvsem pa Jaka razume igralce,« nadaljuje Dragić, ki je Lakoviču hitro razkril, da bo januarja zapustil ekipo, ker je prišel v Nemčijo, da se vrne v evroligo.
Mir in novo sredino je našel v Vitorii. Sredi sezone so za trenerja pripeljali Duška Ivanovića, izkazalo se je, da je bila to formula za uspeh. Nazadnje pa sta se za naslov državnega prvaka Španije udarili Barcelona in Baskonia, ekipi, ki ju vodita trenerja bivše jugoslovanske košarke. Barco je vodil Svetislav Pešić, Baske pa Ivanović.
»Pešić in Ivanović sta pristaša tiste stare šole, veliko se dela, zato pa smo bili vsi v precej boljšem stanju kot preostale ekipe. Vsem nam je bilo jasno, da bo zmagoval tisti, ki bo igral dobro obrambo,« razkriva Dragić o razlogih za uspeh, za katerega je trdo garal. »Sprva je bilo vse tako čudno ... Saj sploh nismo vedeli, zakaj treniramo v zadnjem delu sezone. Potem je odpadla še evroliga. Mi pa smo trenirali in trenirali, nekaj celo prek spletne povezave. Potem je postalo jasno, da ima vse smisel, po tako prijetnem koncu lige pa sploh,« smeje doda Dragić, ki spomni, da so imeli v Valencii izvrstne pogoje za končnico.
Španci so zagotovili, da so bile ekipe nastanjene v vrhunskem hotelu, od koder pa niso smeli, morda le na vrt pred hotelom. Ekipe so imele na voljo 10 igrišč, poskrbljeno je bilo za razkuževanje, merjenje telesne temperature in odvzem krvi.
Kako dalje, vprašamo Zorana. »Agentu Radetu Filipoviću sem rekel, da želim nekaj dni miru, potem pa nov klub,« smrtno resno sklene Dragić. Zdaj je na delu agent. Zoran je svoje naredil. Z odliko.
»Saj je vsaka kolajna lepa, toda v Španiji za naslov dobiš še ličen pokal,« ponosno pove Zoran, ki se je že vrnil domov. Na tedne v Valencii, ki je gostila sklepno dejanje prvenstva, gleda s ponosom.
»Ko sem rezal mrežico po koncu finala proti Barceloni, kar nisem mogel verjeti, kaj nam je uspelo,« nadaljuje Dragić, ki je le prišel na svoj račun. V zadnjih letih je bolj polnil časopisne in spletne stolpce zaradi dveh zahtevnih poškodb kolena. »Vesel sem, ker v Baskonii na poti do naslova nisem bil le epizodni igralec, ampak sem dal pomemben prispevek k uspehu,« poudari Dragić, ki je sezono začel v Nemčiji.
Veselje košarkarjev Baskonie je bilo neizmerno. FOTO: Saski Baskonia
»Lani poleti sem upal, da najdem klub v evroligi. Bilo je kar nekaj ponudb, evroligaške žal ne,« pove Zoki. »Javila se je tudi Cedevita Olimpija, ki pa je rekla le, da zahtevam preveč. Nikoli pa Olimpija ni rekla, kaj lahko ponudi, da bi lahko vsaj razmišljal, kako in kaj,« razkriva Dragić, ki je na koncu pristal v nemškem Ulmu.
»V Nemčiji me je želel Jaka Lakovič, ki mi je bil v veliko pomoč,« poudari Dragić, ki se je v Nemčiji izvrstno znašel. Zanesljivo je bil prvi strelec lige, z Ulmom pa je kljub nekaj porazom proti slabšim prišel do končnice, kjer so Lakovičevi na koncu izpadli v polfinalu.
»Jaka je izvrsten trener, imel je dobre mentorje – Željka Obradovića, Duška Ivanovića, Xavija Pasquala, kar nekaj akcij pa ima takih, ki jih uporablja Igor Kokoškov. Predvsem pa Jaka razume igralce,« nadaljuje Dragić, ki je Lakoviču hitro razkril, da bo januarja zapustil ekipo, ker je prišel v Nemčijo, da se vrne v evroligo.
Mir in novo sredino je našel v Vitorii. Sredi sezone so za trenerja pripeljali Duška Ivanovića, izkazalo se je, da je bila to formula za uspeh. Nazadnje pa sta se za naslov državnega prvaka Španije udarili Barcelona in Baskonia, ekipi, ki ju vodita trenerja bivše jugoslovanske košarke. Barco je vodil Svetislav Pešić, Baske pa Ivanović.
»Pešić in Ivanović sta pristaša tiste stare šole, veliko se dela, zato pa smo bili vsi v precej boljšem stanju kot preostale ekipe. Vsem nam je bilo jasno, da bo zmagoval tisti, ki bo igral dobro obrambo,« razkriva Dragić o razlogih za uspeh, za katerega je trdo garal. »Sprva je bilo vse tako čudno ... Saj sploh nismo vedeli, zakaj treniramo v zadnjem delu sezone. Potem je odpadla še evroliga. Mi pa smo trenirali in trenirali, nekaj celo prek spletne povezave. Potem je postalo jasno, da ima vse smisel, po tako prijetnem koncu lige pa sploh,« smeje doda Dragić, ki spomni, da so imeli v Valencii izvrstne pogoje za končnico.
Španci so zagotovili, da so bile ekipe nastanjene v vrhunskem hotelu, od koder pa niso smeli, morda le na vrt pred hotelom. Ekipe so imele na voljo 10 igrišč, poskrbljeno je bilo za razkuževanje, merjenje telesne temperature in odvzem krvi.
Kako dalje, vprašamo Zorana. »Agentu Radetu Filipoviću sem rekel, da želim nekaj dni miru, potem pa nov klub,« smrtno resno sklene Dragić. Zdaj je na delu agent. Zoran je svoje naredil. Z odliko.
