Olimpija v Sloveniji najboljša, šampionska bitka do zadnjega

LJUBLJANA –Nogometaši Olimpije so v zadnji tekmi 20. kroga Prve lige Telekom Slovenije v Krškem ugnali gostitelje s 4:1 (Goran Brkić 6.-11m, 66., Joaquim Lupeta 68., Asmir Suljić 91.; Ante Vukušić 7.). Strah je bil odveč, Olimpija je preskočila oviro Krško celo lažje od pričakovanj in po prvih 90 minutah spomladanskega dela prvenstva Mariboru poslala sporočilo, da misli resno.

V atomskem Posavju je prav gotovo zasijal eden od največjih osmoljencev v zeleno-belem dresu Goran Brkić. Zabil je dva gola, najprej z bele točke, nato še atraktivno pod prečko z roba kazenskega prostora. »Do zadnjega nisem vedel, ali bom nared,« je razkril nenačrtovani junak, ki je začel v slogu kot ob debiju v Olimpijinem dresu poleti 2017. Proti Celju je v 1. krogu zabil lep gol iz prostega strela, v Krškem je dodal še gol več, ampak vmes je šel čez kalvarijo. Vključno z nedeljsko tekmo je zvezni igralec iz Pančeva za zeleno-bele igral le na ducat tekmah.

»Najprej me je na daljšo bolniško poslala poškodba tetive. Ko sem jo pozdravil, me je od igrišč oddaljila poškodba gležnja. Obe sem staknil na levi nogi. V minuli sezoni smo se v dogovoru s trenerjem Igorjem Bišćanom odločili za zdravljenje brez kirurškega posega. Ni se izšlo po željah. Septembra lani sem šel pod kirurški nož, v gležnju je bilo kar šest tujcev,« je slikovito rekel o tujkih v telesu 27-letni nogometaš, ki tudi pred tekmo s Krškim ni bil v ospredju, in šaljivo dodal, da ima k sreči še vedno desno nogo, s katero zabija gole.

»Zame so bile zimske priprave izjemno zahtevne tudi iz psihološkega zornega kota, saj dolgo nisem bil v stiku z moštvom. Telo se je na napore odzvalo z bolečinami, najprej se je vnel trebušni zid, po vrnitvi iz Turčije pa hrbet. Do zadnjega dneva nisem bil kandidat za igro, a se je trener nato odločil, kot se je,« je povedal Brkić, ki ga je v Ljubljano pripeljal Mladen Rudonja.
 

Dober nos

Nekdanji slovenski reprezentant je imel glede na njegov učinek kar dober nos, čeprav se zvezni igralec pri Olimpiji še ni pošteno razigral. Vseeno pa je v nekaj tekmah pokazal, na katerem položaju se najbolje znajde. »Skupaj s Tomislavom Tomićem se odlično ujameva v vlogah zadnjih zveznih igralcev. On ima bolj obrambne vloge, meni ustreza več napadalne svobode,« je pohvalil soigralca in se dotaknil vzdušja okoli moštva in kluba.


»Olimpija je najboljša v Sloveniji in zato je tudi toliko odzivov in pritiskov. Toda igralci se poskušamo čim manj obremenjevati z zunanjimi vplivi, naše delo je na igrišču,« se poskuša izogniti negativnim puščicam in se zaveda, da se splošno vzdušje lahko hitro spremeni v pozitivno, če se bo zaostanek za Mariborom še zmanjševal.

»Ne obremenjujemo se z zaostankom za Mariborom, marveč se poizkušamo osredotočiti na vsako tekmo posebej. Čas bo pokazal, kako daleč ali blizu je Maribor. Mislim pa, da bi lahko do zadnje tekme držali šampionsko bitko v napetosti.« A v prepletu sreče in nesreče, simpatični Srb, ki je dobro zapisan tudi pri navijačih, z veseljem poudari: »V Ljubljani mi je zelo lepo.«