1. SNL
Olimpija, z Miloševićem ali brez, na poti razpadanja
Po 6. krogu 1. SNL Bravo glavni v mestu Ljubljana. Odšteva se čas do padca prvega trenerja v ligi.
Odpri galerijo
Nasmešek trenerja Olimpije Sava Miloševića je dovolj zgovoren. FOTO: Matej Družnik
Kdo od trenerjev bo prva žrtev slabega uvoda v sezono, je po 6. krogu 1. SNL postalo eno od najbolj vznemirljivih vprašanj. Zamajala sta se Olimpijin stolček, na katerem sedi Savo Milošević, in celjski, na katerem je Agron Šalja. Anteju Šimundži se tudi ob porazu ali točki ne bi prav nič zamajal, a je Mura, ki jo čaka še pol ure nadomestila za prekinjeno tekmo proti Radomljam (2:2), s prvo ligaško zmago (Kai Cipot 90.) umirila tekmovalno nestrpnost.
Dan po šišenskem debaklu in zmagi Brava z 2:0 (Sando Ogrinec 25., Vanja Drkušić 47.) pri Olimpiji stene niso govorile, predsednik Milan Mandarić na glas ni odstavljal niti se razburjal. Javnost ni dobila nove kosti za glodanje, a je tudi ni potrebovala. Trener Milošević s svojimi jasnimi mislimi in starosta v zasedbi Antonio Delamea Mlinar sta povedala več, kot bi smela. »Prvič sem razočaran,« je vse manj sveti Sava komaj zadrževal jezo.
»Sramota,« pa ni izbiral besed postavni štoper. Kako naprej, se sprašujejo navijači – najbolj ogorčeni so tik pred tem, da bodo šli čez rob – in marsikdo drug. Odgovora na vprašanje najbrž ne bo vse do sodnikovega žvižga konca jutrišnje preložene tekme v Domžalah. Olimpija, z Miloševićem ali brez, je na poti razpadanja. Mandarić se poslavlja, resda počasi, a se, v pisarni bo kmalu imel še enega izkušenega operativca manj, dotok denarja je krepko omejen, plače se že izplačujejo selektivno. To je administracijska realnost, športna je takšna, da omogoča tekmovalno preživetje v 1. SNL tudi po Mandarićevem slovesu in ohranjanje pri življenju s finančnim minimalizmom, vprašljiva pa je kakovost.
Takšnemu izhodišču trener Milošević niti približno ni kos, ker je prišel v njemu neznano okolje, ker nima velikih trenerskih izkušenj in tudi nima v rokah škarij in platna pri oblikovanju zasedbe ter kadrovanju igralcev. Prav nič mu ne pomaga igralski sloves ali delovanje v napol kriminalnem beograjskem nogometnem miljeju, v katerem je izkusil preveč gorja. Delovanje v Ljubljani je zanj kot kamilica. Tudi o delovni etiki bi bilo mogoče govoriti, a to že sodi v kategorijo strokovnih prijemov oziroma odločitev, da so v peklenskem poletnem ritmu tekme najboljši trening, treningi pa najboljša osvežitev.
Videz pa je res slab: ni igre, ni prave volje, ni telesne moči, ni okostja osmih, desetih mož ... Celjske lanske travme so se vrnile. Z izjemo Šaljevega osvežilnega programa, ki je prinesel obstanek brez stresa v dodatnih kvalifikacijah, je iz rezultatskega zornega kota položaj klavrn. Toda Celje ima drugo težavo, ki jo je povzročil ambiciozni ruski vlagatelj Valerij Kolotilo. Nakopičil – tudi zaradi poslovnih interesov – je moštvo z mladimi reprezentanti, dodal še dva, tri tujce, ki ne prihajajo z Balkana, in mislil, da bo tudi za slabo slovensko ligo to dovolj. Zagodel jo je Šalji, ki pred celjskim izzivom še ni samostojno vodil kluba na takšni ravni in s takšnimi ambicijami. Izkušen oziroma neizkušen je toliko kot preveč mladih igralcev v zasedbi. Povedano drugače, obrtniško še nihče ni izurjen za velika dejanja. Potrpljenje, to naj bi bilo zdaj ključno vodilo Celjanov.
Dan po šišenskem debaklu in zmagi Brava z 2:0 (Sando Ogrinec 25., Vanja Drkušić 47.) pri Olimpiji stene niso govorile, predsednik Milan Mandarić na glas ni odstavljal niti se razburjal. Javnost ni dobila nove kosti za glodanje, a je tudi ni potrebovala. Trener Milošević s svojimi jasnimi mislimi in starosta v zasedbi Antonio Delamea Mlinar sta povedala več, kot bi smela. »Prvič sem razočaran,« je vse manj sveti Sava komaj zadrževal jezo.
»Sramota,« pa ni izbiral besed postavni štoper. Kako naprej, se sprašujejo navijači – najbolj ogorčeni so tik pred tem, da bodo šli čez rob – in marsikdo drug. Odgovora na vprašanje najbrž ne bo vse do sodnikovega žvižga konca jutrišnje preložene tekme v Domžalah. Olimpija, z Miloševićem ali brez, je na poti razpadanja. Mandarić se poslavlja, resda počasi, a se, v pisarni bo kmalu imel še enega izkušenega operativca manj, dotok denarja je krepko omejen, plače se že izplačujejo selektivno. To je administracijska realnost, športna je takšna, da omogoča tekmovalno preživetje v 1. SNL tudi po Mandarićevem slovesu in ohranjanje pri življenju s finančnim minimalizmom, vprašljiva pa je kakovost.
Premladi Celjani
Takšnemu izhodišču trener Milošević niti približno ni kos, ker je prišel v njemu neznano okolje, ker nima velikih trenerskih izkušenj in tudi nima v rokah škarij in platna pri oblikovanju zasedbe ter kadrovanju igralcev. Prav nič mu ne pomaga igralski sloves ali delovanje v napol kriminalnem beograjskem nogometnem miljeju, v katerem je izkusil preveč gorja. Delovanje v Ljubljani je zanj kot kamilica. Tudi o delovni etiki bi bilo mogoče govoriti, a to že sodi v kategorijo strokovnih prijemov oziroma odločitev, da so v peklenskem poletnem ritmu tekme najboljši trening, treningi pa najboljša osvežitev.
Prva liga TelemachKoper 5 4 1 0 11:4 13
Bravo 6 3 3 0 7:2 12
Maribor 6 4 0 2 11:9 12
Tabor 6 2 1 3 6:6 7
Olimpija 5 2 1 2 7:8 7
Radomlje 5 1 2 2 4:4 5
Mura 5 1 2 2 5:8 5
Domžale 4 1 1 2 3:6 4
Aluminij 6 0 4 2 1:4 4
Celje 6 1 1 4 5:9 4
Bravo 6 3 3 0 7:2 12
Maribor 6 4 0 2 11:9 12
Tabor 6 2 1 3 6:6 7
Olimpija 5 2 1 2 7:8 7
Radomlje 5 1 2 2 4:4 5
Mura 5 1 2 2 5:8 5
Domžale 4 1 1 2 3:6 4
Aluminij 6 0 4 2 1:4 4
Celje 6 1 1 4 5:9 4
Videz pa je res slab: ni igre, ni prave volje, ni telesne moči, ni okostja osmih, desetih mož ... Celjske lanske travme so se vrnile. Z izjemo Šaljevega osvežilnega programa, ki je prinesel obstanek brez stresa v dodatnih kvalifikacijah, je iz rezultatskega zornega kota položaj klavrn. Toda Celje ima drugo težavo, ki jo je povzročil ambiciozni ruski vlagatelj Valerij Kolotilo. Nakopičil – tudi zaradi poslovnih interesov – je moštvo z mladimi reprezentanti, dodal še dva, tri tujce, ki ne prihajajo z Balkana, in mislil, da bo tudi za slabo slovensko ligo to dovolj. Zagodel jo je Šalji, ki pred celjskim izzivom še ni samostojno vodil kluba na takšni ravni in s takšnimi ambicijami. Izkušen oziroma neizkušen je toliko kot preveč mladih igralcev v zasedbi. Povedano drugače, obrtniško še nihče ni izurjen za velika dejanja. Potrpljenje, to naj bi bilo zdaj ključno vodilo Celjanov.
