Olimpija za lovoriko in obstoj
Policija je posredovala pred izsiljevalci. Proračun do štirih milijonov evrov.
Odpri galerijo
Milan Mandarić bo konec tedna spet odpotoval v ZDA. FOTO: Aljoša Juhart/NK Olimpija
»Doma me ne upoštevajo več, dostop do družinskega sklada je zaprt. Ampak ne bojte se, vse bomo rešili,« je malo za šalo, malo zares v Turčiji povedal prvi mož Olimpije Milan Mandarić. Za predsednika je Olimpija vse – strast, užitek in tudi zelo zelo težko breme. Njena prihodnost je vseskozi na majavih temeljih in je odvisna od pridobitve tekmovalne licence za prihodnjo sezono.
Olimpija bíje boj za preživetje. Izogniti se mora klavrnemu scenariju, kakršen se ji je zgodil že pred petnajstimi leti, ko je s tekmovalnega in organizacijskega dna začela pisati novo poglavje. Oranžna luč se je prižgala septembra lani z razkritjem finančnega oddelka za nadzor poslovanja klubov pri Evropski nogometni zvezi (Uefa) o njenih neporavnanih obveznostih. Konec lanskega leta je Olimpija prejela zahtevo Uefe, da mora poravnati obveznosti do konca januarja in povrhu še plačati kazen v znesku 75.000 evrov (skupaj približno 500.000 evrov), če bi se želela izogniti črnemu scenariju, izključitvi iz evropskih klubskih tekmovanj.
Olimpija je postala breme tudi za Nogometno zvezo Slovenije. Vpletla se je v proces njenega reševanja, v katero so jo pahnili tudi nekateri klubski uslužbenci. Mandarić jih je že odpustil, a njegova težava je bila, da ni bil najbolj poučen o poslovanja kluba in toku denarja, ki je v štirih letih in pol mimo njegovega nadzora šel v žepe ali bančne račune prevarantov in lumpov.
Kadrovsko šibkost zaupanja vrednih in usposobljenih mož (in deklet) za zahtevno operacijo, kot sta sanacija in licenciranje, je Olimpija ob posredovanju NZS zapolnila z od januarja uradno klubsko okrepitvijo, novim direktorjem Markom Čepelnikom. Nekdanji prvi operativec velenjskega Rudarja je prevzel sanacijo in še kaj drugega, kot je omejitev vpliva vseh mogočih uradnih in neuradnih menedžerjev spornega slovesa, ter se že – kot trener in še nekaj klubskih uslužbencev – soočil z njihovimi grožnjami. Posredovala je tudi policija.
»Prva bitka je dobljena, zdaj je na vrsti nova in še usodnejša,« je Čepelnik potrdil, da je Olimpija do zadnjega januarja izpolnila zahteve in se izognila kazni Uefe. Olimpija je na igrišču v boljšem stanju, kot je njen administrativni del, ki je pred velikim izzivom. Do konca marca mora izpeljati licenciranje.
Najzahtevnejši del je izpolnjevanje denarnih meril. Med drugim mora predložiti finančni načrt za celotno prihodnjo sezono.
Seveda ni skrivnost, da je to najtežji del tudi za druge slovenske klube, ki sicer predložijo finančni načrt, a v praksi ga dejansko rešujejo po načelu z danes na jutri do naslednjega licenciranja. Oziroma povedano drugače: Olimpijina težava je plačilna sposobnost.
Za preživetje želi Mandarić letni proračun omejiti na največ štiri milijone evrov. Oziroma na mesečne stroške do 300.000 evrov. Olimpijini trenutno znašajo še približno 500.000 evrov. Junija bodo stroške pošteno sklatili zaradi odhoda najbolje plačanih igralcev. Dotlej bo Mandarić morda res praznil družinski sklad.
Olimpija bíje boj za preživetje. Izogniti se mora klavrnemu scenariju, kakršen se ji je zgodil že pred petnajstimi leti, ko je s tekmovalnega in organizacijskega dna začela pisati novo poglavje. Oranžna luč se je prižgala septembra lani z razkritjem finančnega oddelka za nadzor poslovanja klubov pri Evropski nogometni zvezi (Uefa) o njenih neporavnanih obveznostih. Konec lanskega leta je Olimpija prejela zahtevo Uefe, da mora poravnati obveznosti do konca januarja in povrhu še plačati kazen v znesku 75.000 evrov (skupaj približno 500.000 evrov), če bi se želela izogniti črnemu scenariju, izključitvi iz evropskih klubskih tekmovanj.
Stop za samopašne menedžerje
Olimpija je postala breme tudi za Nogometno zvezo Slovenije. Vpletla se je v proces njenega reševanja, v katero so jo pahnili tudi nekateri klubski uslužbenci. Mandarić jih je že odpustil, a njegova težava je bila, da ni bil najbolj poučen o poslovanja kluba in toku denarja, ki je v štirih letih in pol mimo njegovega nadzora šel v žepe ali bančne račune prevarantov in lumpov.
Kadrovsko šibkost zaupanja vrednih in usposobljenih mož (in deklet) za zahtevno operacijo, kot sta sanacija in licenciranje, je Olimpija ob posredovanju NZS zapolnila z od januarja uradno klubsko okrepitvijo, novim direktorjem Markom Čepelnikom. Nekdanji prvi operativec velenjskega Rudarja je prevzel sanacijo in še kaj drugega, kot je omejitev vpliva vseh mogočih uradnih in neuradnih menedžerjev spornega slovesa, ter se že – kot trener in še nekaj klubskih uslužbencev – soočil z njihovimi grožnjami. Posredovala je tudi policija.
Težava je insolventnost
»Prva bitka je dobljena, zdaj je na vrsti nova in še usodnejša,« je Čepelnik potrdil, da je Olimpija do zadnjega januarja izpolnila zahteve in se izognila kazni Uefe. Olimpija je na igrišču v boljšem stanju, kot je njen administrativni del, ki je pred velikim izzivom. Do konca marca mora izpeljati licenciranje.
Najzahtevnejši del je izpolnjevanje denarnih meril. Med drugim mora predložiti finančni načrt za celotno prihodnjo sezono.
Seveda ni skrivnost, da je to najtežji del tudi za druge slovenske klube, ki sicer predložijo finančni načrt, a v praksi ga dejansko rešujejo po načelu z danes na jutri do naslednjega licenciranja. Oziroma povedano drugače: Olimpijina težava je plačilna sposobnost.
Za preživetje želi Mandarić letni proračun omejiti na največ štiri milijone evrov. Oziroma na mesečne stroške do 300.000 evrov. Olimpijini trenutno znašajo še približno 500.000 evrov. Junija bodo stroške pošteno sklatili zaradi odhoda najbolje plačanih igralcev. Dotlej bo Mandarić morda res praznil družinski sklad.
