Olimpiji v Domžalah ne bo lahko

Pri obeh Olimpijinih naslovih državnega nogometnega prvaka je bil zadnji derbi Ljubljanske kotline v Domžalah razburljiv. Toda zeleno-beli so se obakrat srečno izvlekli iz domžalskega prijema. Tudi v današnji tekmi 32. kroga 1. SNL se nakazuje sila vznemirljiva tekma najboljših moštev pomladi, v derbiju bi utegnil imeti eno glavnih vlog domžalski najstnik Tamar Svetlin. Dvajset let bo dopolnil 30. julija.


Devetnajstletni Ljubljančan iz Šmartnega pod Šmarno goro je v tej sezoni postal pravnomočni član najboljše domžalske enajsterice in tudi eden od udarnih mož, pred katerim je lepa prihodnost. Igral je 28 tekem in skoraj 2000 minut, natančno 1989.

V Sežani so gostitelji odpihnili domžalske možnosti v boju za prvaka. Bo zaradi tega Olimpija imela lažjo nalogo?
»Nikakor. Saj vidite, kako se razpleta prvenstvo. Na eni tekmi zmagaš in si že bliže tekmecem pred seboj. Morda smo res zapravili priložnost, da bi se še bolj vključili v šampionsko bitko, ampak zmaga bi nam vrnila možnosti.«

Vam je trener Dejan Đuranović odkril zmagovalno formulo?
»Vsaka tekma je zgodba zase. Ni univerzalne formule, čeprav je naša povezana s slogom igre. Držimo se napadalnih načel, biti čim bliže tekmečevim vratom tudi takrat, ko nimamo žoge v svojih nogah. Želimo, da tekmeca čim dlje držimo na njegovi polovici, z žogo v nogah ali brez nje. Pomembno je, kako se odzovemo, ko izgubimo žogo.«

Tudi Olimpijo odlikuje moštveni duh, ampak koga med tekmeci bi izpostavili in zakaj?
»Đorđa Ivanovića in Andresa Vombergarja. Za Đorđa vemo, zakaj, Andres pa je sila neugoden, ker je atipičen napadalec za slovensko ligo, saj je telesno zelo močan. Odlično izkorišča svojo višino in je močan v igri z glavo.«

Pod Đuranovićevim vodstvom Domžale igrajo atraktiven nogomet, ki je pisan na kožo mlajšim igralcem. Imate vlogo, ki jo želite?
»Počutim se odlično, trener mi zaupa in stremi k napadalni igri, ki mi nadvse ustreza. Veliko lahko tečem, kar mi, če sem iskren, vedno ne ustreza. Zaradi tega sem pomaknjen na krilni položaj. Kot riba v vodi se počutim v vlogi centralnega zveznega igralca.«

Pri zveznih igralcih štejejo goli in podaje. Vaš učinek, trije goli in podaja, ne spada med odlične, ampak tudi to je povezano s pomanjkanjem izkušenj.
»Pogosto se tudi sam vprašam, zakaj. Pogosto pridem v položaj, ko moram zabiti gol ali izpeljati zadnjo podajo, in mi nekaj zmanjka. Morda zraka, preveč utrujen pridem v ključni položaj. Tudi to je del izkušenj.«

Mladi domžalski reprezentanti, ki ste igrali na evropskem prvenstvu, ste ohranili dobro formo tudi po njem. Uspešno pa ni bilo?
»Nismo dosegli tistega, kar smo želeli, pritisk je bil za marsikoga prevelik, a je prvenstvo prineslo izkušnje. Domžalčani smo formo ohranili tudi zaradi minulega dela. Že v minuli sezoni smo šli skozi težavno obdobje, a smo ga prebrodili in postajali vse boljši.«

Tudi vaša nogometna pot, ki se je začela v Vižmarjih pri Taboru, je prepletena z velikim rivalstvom med Domžalami in Bravom. Zakaj ste odšli iz Brava?
»V nogometnem smislu se niso držali obljub, ki so mi jih dali. Po koncu kadetskega statusa pri 16 letih sem se odločil za menjavo kluba. Najbrž ne veste, moj oče Aleš je ekonom pri Bravu. Takrat resda še ni bil.«