Olimpijske igre kot vaba za zimsko rekreacijo
Bliža se čas zimskih šolskih počitnic. Resda v teh čudnih letih dolgega boja z virusom nimajo več pomena pobega iz šolskih klopi na sneg, led in svež zrak, saj so bili mnogi zelo dolgo v domači sobi in novo znanje pridobivali na daljavo, vseeno pa že beseda počitnice večini privablja lepe misli in nekaj brezskrbnih dni.
Na Slovenskem so pogosto povezane z užitki na snegu, smučarskimi šolami, internimi tekmovanji, vročim čajem v prikupnih kočah ob vlečnicah. Zahtevnejši smučarji jo ucvrejo na daljše in številnejše proge v Avstriji, Italiji, sijajna smučišča so tudi v že bolj oddaljenih Švici in Franciji, nekaj je zanimivih središč v Tatrah na Slovaškem ali v balkanskem delu stare celine. Na Kitajskem? Če bi sodil po tem, kar sem videl in doživel v poltretjem tednu bivanja in poročanja na teh olimpijskih igrah, alpsko smučanje in tek na smučeh kakšne posebne prepoznavnosti in priljubljenosti tam ne uživata. Pravzaprav je bilo zelo podobno pred štirimi leti na igrah v Južni Koreji.
Toda vendarle z opazno razliko: iz katerega koli hotela ali novinarskega središča sem se na obrobju Zhangjiakouja ozrl skozi okno proti hribu, so bile urejene smučarske proge. Posebna zgodba pripada Yanqingu, Nacionalnemu centru alpskega smučanja, ki pa mi na olimpijskih progah bolj kot za rekreativno zgodbo deluje za trening in tekme vrhunskega tekmovalnega smučanja.
Prodor v zadnji petletki
A kakor koli – Kitajska vlaga v marsikaj, tudi v zadeve, ki nimajo povezave z njeno tradicijo, in tako naj bi prav te olimpijske igre prebivalstvu bolj kot v preteklosti približale veselje na belih strminah.
Tistim, ki si želijo dober posel, ni težko vprašati strokovnjakov z bogatimi izkušnjami z evropskih smučišč, denimo iz Laaxa v Švici, nekaterih najbolj znanih avstrijskih središč, seveda tudi Cortine d'Ampezzo, kjer bodo igre čez štiri leta. In ko sem v tukajšnjem dnevniku China Daily prebiral o novih drznih načrtih za razvoj smučarskega športa in tudi turizma v tem delu svetu, sem opazil ime Barbare Izlakar, ki se na Pohorju ukvarja s turističnim vodenjem. Podobno kot njena stanovska kolegica Karin Seller iz Innbsbrucka je pohvalile igre v Pekingu in izrazila optimizem glede razvoja smučarskega turizma. Na prizorišču so nam postregli s podatkom, da so na Kitajskem v zimski sezoni 2020/21 zbrali 254 milijonov turistov v teh novourejenih smučarskih središčih, kar je opazen skok v primerjavi s 170 milijoni, kolikor jih je bilo v tej deželi pet let prej. In čeprav vemo, da v tej ogromni državi s poldrugo milijardo prebivalcev seveda ni tradicije smučarskega športa, kot jo poznamo pri nas, v severni soseščini ali v nordijskem delu sveta, je na Kitajskem 770 urejenih smučarskih središč.
Kar tretjino so odprli v zadnji petletki, botrovale so jim olimpijske igre. Resda so te zaradi strogih mehurčkov in izostanka obiskovalcev iz tujine prav posebne, toda zimski turizem bo državo potegnil naprej. V avstrijskem turističnem uradu v Pekingu celo napovedujejo, da bo v Kitzbühelu, Saalbachu, Flachauu in drugod iz leta v leto več kitajskih smučarskih gostov.
