Olimpijski komite Slovenije: Vsi trije kandidati naznanjajo zmago

Olimpijski komite Slovenije ima 31-letno zgodovino, saj so ga ustanovili 15. oktobra 1991 s podpisom olimpijske listine, toda danes bo dobil šele tretjega predsednika. Od prvih začetkov do leta 2014 je bil na čelu Janez Kocijančič, zadnjih osem let Bogdan Gabrovec. Po dolgi in občasno ostri volilni tekmi se zdaj za vodilni položaj potegujejo Tomaž Barada, Franjo Bobinac in Janez Sodržnik.

Vsi trije so v minulih tednih in mesecih predstavili svoje programe, ki imajo temelje v dolgoletnem delu v športu. Danes pa bodo potrebovali podporo večine delegatov na volilni seji skupščine OKS, ki jo sestavlja 117 predstavnikov različnih športnih zvez. Zmagovalca je težko predvideti zaradi zapletenih volilnih pravil in upoštevanja razmerij med posameznimi deležniki v organih OKS, predvsem pa, ker bo glasovanje tako kot vedno doslej tajno. V praksi to neredko pomeni, da delegati na štiri oči premeteno obljubijo podporo vsem kandidatom in si nato izberejo ljubšega brez nevarnosti, da bi se komu zamerili.

Na javnih soočenjih in v medijskih intervjujih so tako vsi kandidati zagotavljali, da imajo zadostno podporo za izvolitev. Sodržnik meni, da bi lahko zmagal že v prvem krogu, Barada celo vztraja, da si niti ne želi postati predsednik, če bi bil potreben drugi krog, saj bi pomenil, da mu je veliko ljudi izreklo lažno podporo. Bobinac je medtem prepričan, da bosta potrebna dva kroga, saj naj nihče ne bi imel dovolj glasov za izbor v prvem.

V igri tudi gospodarstveniki

Trojica si je zagotovila tudi dokaj močno javno podporo. Skupina znanih gospodarstvenikov se je skupaj z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem pisno izrekla za Bobinca, 14 let prvega moža Rokometne zveze Slovenije, nekoliko manj uradno še zastopniki odbojkarske, smučarske in nekaterih drugih zvez. Dolgo je sodil med njegove zaveznike tudi predsednik košarkarske zveze Matej Erjavec, a zdaj pravi, da se je odločil za Barado, ker je bil nekoč vrhunski športnik in najbolje razume, kaj šport potrebuje. Podobno razmišljajo olimpionik Miro Cerar st., generalni sekretar planinske zveze Matej Planko in nekateri zastopniki lokalnih zvez, na katere je sprva računal Sodržnik, zdaj pa pričakuje predvsem podporo iz nogometnih krogov in preostalih regijskih zvez. Hkrati obsoja »javno lobiranje« zdajšnjega vodstva OKS za – Barado.

Letošnji seznam kandidatov sodi med najdaljše doslej. Na prve volitve 16. decembra 1991 so se prijavili še Cerar st., Tjaša Andree Prosenc, Matija Malešič in dr. Janez Drnovšek, ki se je v zadnjem trenutku umaknil, a je Kocijančič zmagal že v prvem krogu. Po koncu njegove ere je bil izbran Bogdan Gabrovec, ki je v drugem krogu zbral več glasov kot Zoran Janković; pred tem je iz igre izpadel Andraž Vehovar. Trikrat sta se pomerila po dva kandidata – Kocijančiča je leta 1994 izzval Dušan Prezelj, štiri leta pozneje Dušan Šešok in leta 2010 Milan Kranjc –, nikoli pa ni bil potreben drugi krog. Trikrat (2002, 2006 in 2018) dotedanji predsednik ni imel tekmeca.