Pancar bi rad izzval tudi Gajserja

V nedeljo se bo v Argentini začela sezona svetovnega prvenstva v motokrosu, v odsotnosti branilca naslova v elitnem razredu MXGP Tima Gajserja bodo slovenski ljubitelji motošporta vsaj na začetku bolj pozorno spremljali predstave Jana Pancarja. Mladi Dolenjec bo zadnje leto vozil v razredu MX2, v prihodnosti pa vidi dve poti: ali bo presedlal na 450-kubični motor in nadaljeval kariero v MXGP, kjer bi bil Gajserjev tekmec, ali pa bo sprejel ameriški izziv.

Pancar je v MX2 debitiral septembra 2018 v Turčiji z 18 leti in njegovo pot zaznamuje stalen napredek. Lani, ko se je odločil ustanoviti svojo ekipo TEM JP253, ki je pravzaprav družinska zgodba, je z netovarniškim KTM osvojil 11. mesto, četudi je zaradi previsokih stroškov moral izpustiti VN Argentine in VN Indonezije. Vrhunec je bila dirka v Nemčiji, kjer je bil šesti. Skupaj je osvojil 284 točk.

Ker bo kmalu dopolnil 23 let, v naslednji sezoni ne bo več mogel dirkati v MX2, njegova želja, da bi dobil ponudbo tovarniške ekipe, se še ni uresničila, vendar s svojimi predstavami trka tudi na ta vrata. Zdaj ali nikoli, sta si rekla z očetom Igorjem, ki je vse v enem – od mehanika do direktorja, v Argentini bo namesto mame še kuhar. Odločila sta se, da bosta nastopila na prav vsaki od 19 dirk, začenši z Argentino v Villi La Angostura ob meji s Čilom.

Nad tamkajšnjo progo je bil navdušen Gajser, lanski zmagovalec. Pancarju bi bilo gotovo lažje, če bi bil Tim z njim. »Ima veliko izkušenj z dirkami zunaj Evrope. Med sezono se pogosto druživa in si skupaj ogledava proge,« bo zvezdniškega rojaka pogrešal Pancar, ki pričakuje, da bo Tiga243 nazaj prej, kot je kazalo po operaciji. Navadni smrtnik bi potreboval pol leta, on pa že načrtuje, da bi se vrnil 16. aprila za VN Trentina v Pietramurati, prav tam, kjer si je 19. februarja zlomil stegnenico.

Gajser vse bolj podoben Chucku Norrisu

Gajser, ki med premorom posnema Chucka Norrisa in si je pustil brke in brado, že vneto trenira pod budnim očesom trenerja Boštjana Renka. »Držim pesti, da mu bo uspelo do Trentina. Kot mi je povedal, ne bo prehiteval in bo prišel šele, ko bo povsem zdrav. Če zamudiš že dve dirki ali tri, je naslov praktično izgubljen in nima smisla tvegati. Bolje, da počaka, da bo res stoodstoten, in potem pokaže, kaj zna,« pravi Pancar, ki se je udeležil predstavitve dirkačev z licenco AMZS v Centru varne vožnje na Vranskem.

Prihodnje leto bi lahko bil tekmec Gajserja, ki ga na druženju z novinarji ni bilo. »Če bo tako, upam, da se mu bom čim bolj približal. S tovarniško ekipo bi bil gotovo konkurenčen. Je pa še ena pot, ki je sicer manj verjetna, namreč Amerika. O tem sem sanjal, ko sem bil mlajši. Če bi se mi ponudila priložnost, bi verjetno bi šel,« prek luže še vedno mika Pancarja, ki se je v Južno Ameriko odpravil v sredo zjutraj z Dunaja.

Pričakovanja v Argentini? »Čez zimo sem bil poškodovan, na Timovi progi se mi je po novem letu zgodil manjši padec in sem si poškodoval koleno. Na srečo ni bilo nič strgano, bil sem pa mesec brez motorja. Zato pričakovanja v Argentini niso prav visoka. Na zadnjih treningih sem se počutil odlično in če bom vozil, kot znam, bi moral priti med 10 najboljših. Še boljše rezultate pa si obetam skozi sezono. Želja pa je zmagovalni oder,« ambicij ne skriva dirkač iz Čateža pri Trebnjem.