STRES
Paralizirana, jokala, bruhala
Mikaela Shiffrin v letu dni izgubila dve ljubljeni osebi. Kljub mladostnim uspehom pri smučanju čutila velik stres.
Odpri galerijo
Mikaela Shiffrin je bila boje s samo seboj. FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Zadnja sezona za ameriško smučarsko zvezdnico Mikaelo Shiffrin res ni bila takšna, da bi si jo lahko kdo zapomnil po dobrem. Zaradi nenadne smrti očeta Jeffa februarja v nesreči med delom doma se je umaknila z zimskih tekmovanj svetovnega pokala, nato jo je zagodel še koronavirus, tekme so po vrsti odpadale, tako da 25-letnica kljub prepričljivemu vodstvu ni še četrtič zapored osvojila skupnega seštevka svetovnega pokala.
»Počutila sem se grozno, zelo sta me prizadeli smrt babice Pauline oktobra in nato očetova,« zdaj pravi dvakratna olimpijska zmagovalka. Priznala je tudi, da je zaradi uspehov oziroma kljub tem v zgodnjih življenjskih letih čutila ogromen pritisk. Bala se je, da bo tekmovalno odpovedala, da se bo psihičnemu pritisku uprlo telo. »Na tekmah sem smučala z veliko živčnostjo, tik pred njimi sem zaradi vsega stresa bruhala, in to ne le enkrat. A nekaj časa sem panične napade le imela pod nadzorom. Zaradi pritiska je bilo še posebno brutalno po olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014,« pove Koloradčanka, v Rusiji je pri 18 letih osvojila zlato slalomsko odličje.
»Paralizirana sem bila, tudi jokala sem. Nato mi je šlo na bruhanje ali sem denimo imela občutek, da me stiska v vratu in da ne morem več dihati,« opisuje petkratna svetovna prvakinja občutek na skoraj vsaki tekmi, napade pa je imela kot po pravilu le par minut pred tem, ko bi se morala spustiti po smučišču.
V večini primerov je Mikaela Shiffrin na takratnih tekmah svetovnega pokala, kljub psihični krizi, zmagala. A vsi ti uspehi je niso umirili in navdali s spokojnostjo. Ravno nasprotno.
»Nikoli nisem menila, da sem oseba, ki bi lahko imela težave s pritiskom in odgovornostjo tekmovalnih pričakovanj in uspeha. A prav to je bil problem. Toda preživela sem to mučno obdobje, kajti morala sem se naučiti nadzirati svojo psiho, čustva in pritisk,« je boje s samo seboj opisala zvezdnica belih strmin. Shiffrinovi je pomagal mentalni trening, pa tudi glasba, igra namreč klavir, kitaro in poje, ji je dala sprostitveni občutek. Z leti je seveda postala tudi življenjsko in tekmovalno izkušenejša.
»Počutila sem se grozno, zelo sta me prizadeli smrt babice Pauline oktobra in nato očetova,« zdaj pravi dvakratna olimpijska zmagovalka. Priznala je tudi, da je zaradi uspehov oziroma kljub tem v zgodnjih življenjskih letih čutila ogromen pritisk. Bala se je, da bo tekmovalno odpovedala, da se bo psihičnemu pritisku uprlo telo. »Na tekmah sem smučala z veliko živčnostjo, tik pred njimi sem zaradi vsega stresa bruhala, in to ne le enkrat. A nekaj časa sem panične napade le imela pod nadzorom. Zaradi pritiska je bilo še posebno brutalno po olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014,« pove Koloradčanka, v Rusiji je pri 18 letih osvojila zlato slalomsko odličje.
»Paralizirana sem bila, tudi jokala sem. Nato mi je šlo na bruhanje ali sem denimo imela občutek, da me stiska v vratu in da ne morem več dihati,« opisuje petkratna svetovna prvakinja občutek na skoraj vsaki tekmi, napade pa je imela kot po pravilu le par minut pred tem, ko bi se morala spustiti po smučišču.
Sprostitvena glasba
V večini primerov je Mikaela Shiffrin na takratnih tekmah svetovnega pokala, kljub psihični krizi, zmagala. A vsi ti uspehi je niso umirili in navdali s spokojnostjo. Ravno nasprotno.
»Nikoli nisem menila, da sem oseba, ki bi lahko imela težave s pritiskom in odgovornostjo tekmovalnih pričakovanj in uspeha. A prav to je bil problem. Toda preživela sem to mučno obdobje, kajti morala sem se naučiti nadzirati svojo psiho, čustva in pritisk,« je boje s samo seboj opisala zvezdnica belih strmin. Shiffrinovi je pomagal mentalni trening, pa tudi glasba, igra namreč klavir, kitaro in poje, ji je dala sprostitveni občutek. Z leti je seveda postala tudi življenjsko in tekmovalno izkušenejša.
