Peklenšček izziva vijoličnega Roka
Otrok Mure Mitja Lotrič bo v štajerskem derbiju glavni adut Celja. Pri dvajsetih letih je napadalec že igral 100. tekmo v 1. SNL.
Odpri galerijo
Mitja Lotrič na svoji dosedanji športni poti ničesar ne obžaluje. FOTO: NK Celje
Celjski peklenšček Mitja Lotrič je drugi del nogometnega prvenstva začel v velikem slogu. Divjal je kot navit, zabijal gole (3), podajal (1). V seštevku golov in podaj (11/7) sta pred Prekmurcem le prvi strelec Ante Vukušić (17/5) in Dario Vizinger (14/7). Na tretjem mestu je 25-letni napadalec skupaj z Rokom Kronavetrom (12/6), ki ga bo izzval v današnjem štajerskem derbiju 24. kroga 1. SNL.
Prekmurec od glave do pete iz Vaneče pri Puconcih je eden od najboljših igralcev v ligi in ni član Mure. »Lahko gre Prekmurec iz Prekmurja, a Mura iz njega ne more,« je slikovito in po svoje priredil pregovor. Prav nič ne skriva, da so črno-beli, pri katerih se je že z dobrimi šestnajstimi leti vpisal na slovenski prvoligaški zemljevid, še vedno v njegovem srcu. V 1. SNL je prvič igral 17. septembra 2011 proti Kopru.
»Ampak v Celju se počutim res odlično. Ne vleče me drugam, nogometno mi ne bi moglo biti bolje. Upam, da bomo izpeljali sezono tako, da nas bo pripeljala v kvalifikacije za evropsko ligo,« je komaj 169 cm visoki napadalec pohvalil Celje, pri katerem doživlja igralski razcvet in na najboljši možni način uveljavlja svojo nadarjenost. Trenerji je niso prezrli, saj je izstopal tudi v mlajših kategorijah. Pri dobrih 20 letih je že odigral jubilejno 100. tekmo v 1. SNL. Še več bi jih, če si ne bi poškodoval kolena.
Lotrič se imenitno znajde v vseh napadalnih vlogah tudi zato, ker je raznovrsten in ima igralsko inteligenco, ki jo izkazuje s prefinjenimi goli in odličnim pregledom igre. »Ustreza mi svoboda v igri, ki mu jo daje trener Dušan Kosić. Naš slog igre mi je pisan na kožo. Toda izpostavil bi moštvo, igralce. Oni so tisti, ki me delajo boljšega,« je pokazal tudi svojo altruistično plat strelec in podajalec, ki v navezi z najboljšim moštvenim strelcem Vizingerjem predstavlja enega od najboljših dvojcev v 1. SNL.
»Ni mogoče skriti, odlično se dopolnjujeva, razumeva se v vsem. Prijatelja sva zunaj igrišča, ampak prijateljstvo je tudi največja odlika Celja,« je razkril glavno moč igrivega in atraktivnega Celja, ki mu manjka le kakšna pomembnejša zmaga, da bi postalo tudi zmagovalno moštvo, le všečno.
»Menim, da smo že zreli za velike zmage. Res je, da smo na zadnjih dveh tekmah iztržili manj od pričakovanj, a sreča se lahko hitro obrne nam v prid. Zakaj ne proti Mariboru? V tej sezoni je 1:1 v zmagah, smo dovolj samozavestni, da se avtoritativno postavimo po robu Mariborčanom,« je napovedal štajerski derbi nogometaš s pomenljivo igralsko potjo. Začel je pri Muri in jo zapustil, ker je razpadla.
Zatem ga je v svoje vrste pripeljal Koper, od koder je odšel k Rudarju, ker se je Koper bližal razpadu. V Velenju ni imel najboljše sezone, po njej je prvič odšel v tujino na Ciper k Pafosu. Že po polovici sezone ga je zapustil, ker pri trenerju Luki Elsnerju ni veliko igral. »Ne obžalujem ničesar,« je bil kratek in jedrnat o svoji neposrečeni pustolovščini na tujem.
Prekmurec od glave do pete iz Vaneče pri Puconcih je eden od najboljših igralcev v ligi in ni član Mure. »Lahko gre Prekmurec iz Prekmurja, a Mura iz njega ne more,« je slikovito in po svoje priredil pregovor. Prav nič ne skriva, da so črno-beli, pri katerih se je že z dobrimi šestnajstimi leti vpisal na slovenski prvoligaški zemljevid, še vedno v njegovem srcu. V 1. SNL je prvič igral 17. septembra 2011 proti Kopru.
»Ampak v Celju se počutim res odlično. Ne vleče me drugam, nogometno mi ne bi moglo biti bolje. Upam, da bomo izpeljali sezono tako, da nas bo pripeljala v kvalifikacije za evropsko ligo,« je komaj 169 cm visoki napadalec pohvalil Celje, pri katerem doživlja igralski razcvet in na najboljši možni način uveljavlja svojo nadarjenost. Trenerji je niso prezrli, saj je izstopal tudi v mlajših kategorijah. Pri dobrih 20 letih je že odigral jubilejno 100. tekmo v 1. SNL. Še več bi jih, če si ne bi poškodoval kolena.
Prijateljstvo odlika Celja
Lotrič se imenitno znajde v vseh napadalnih vlogah tudi zato, ker je raznovrsten in ima igralsko inteligenco, ki jo izkazuje s prefinjenimi goli in odličnim pregledom igre. »Ustreza mi svoboda v igri, ki mu jo daje trener Dušan Kosić. Naš slog igre mi je pisan na kožo. Toda izpostavil bi moštvo, igralce. Oni so tisti, ki me delajo boljšega,« je pokazal tudi svojo altruistično plat strelec in podajalec, ki v navezi z najboljšim moštvenim strelcem Vizingerjem predstavlja enega od najboljših dvojcev v 1. SNL.
»Ni mogoče skriti, odlično se dopolnjujeva, razumeva se v vsem. Prijatelja sva zunaj igrišča, ampak prijateljstvo je tudi največja odlika Celja,« je razkril glavno moč igrivega in atraktivnega Celja, ki mu manjka le kakšna pomembnejša zmaga, da bi postalo tudi zmagovalno moštvo, le všečno.
»Menim, da smo že zreli za velike zmage. Res je, da smo na zadnjih dveh tekmah iztržili manj od pričakovanj, a sreča se lahko hitro obrne nam v prid. Zakaj ne proti Mariboru? V tej sezoni je 1:1 v zmagah, smo dovolj samozavestni, da se avtoritativno postavimo po robu Mariborčanom,« je napovedal štajerski derbi nogometaš s pomenljivo igralsko potjo. Začel je pri Muri in jo zapustil, ker je razpadla.
Zatem ga je v svoje vrste pripeljal Koper, od koder je odšel k Rudarju, ker se je Koper bližal razpadu. V Velenju ni imel najboljše sezone, po njej je prvič odšel v tujino na Ciper k Pafosu. Že po polovici sezone ga je zapustil, ker pri trenerju Luki Elsnerju ni veliko igral. »Ne obžalujem ničesar,« je bil kratek in jedrnat o svoji neposrečeni pustolovščini na tujem.
