Peter Prevc: So tudi stvari, zaradi katerih me vse skupaj mineva

Slovenski šampion Peter Prevc je nedavno novoletno turnejo v skupni razvrstitvi končal na 18. mestu, brez smole v Innsbrucku pa bi bil uvrščen med deseterico. To je bil sicer že njegov 15. nastop na tem tekmovanju.

V Bischofshofnu je 31-letni smučarski skakalec iz Dolenje vasi pri Železnikih spregovoril o svojih skokih, vrnitvi po grdem padcu v Planici, spogledovanjem s koncem blesteče kariere, sestri Niki, poljski turneji, ki se danes začenja v Visli.

Peter Prevc je v tej sezoni že petkrat poletel med elitno deseterico. FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Kako ste bili zadovoljni s svojimi nastopi na turneji?

»V Oberstdorfu sem prikazal en povprečen in en super skok, podobno je bilo v Garmischu, v Bischofshofnu pa sem naredil dva zelo dobra nastopa, a mi je malo zmanjkalo, da bi si pomiril želodec. Žal mi je Innsbrucka, kjer mi je tudi močan sunek vetra, ki me je že na naletu vrgel iz ravnotežja, preprečil preboj v finale.«

Kakšno oceno bi si dali?

»Imam podoben občutek kot pri premalo slanem mesu. Bilo je dobro, želel pa bi si več odličnosti. Pred turnejo sem komaj vohal deseterico, nato sem trikrat izvlekel 9. mesto. Raven skakanja sem malo dvignil.«

Omenili ste nam, da vam le še malo manjka do tega, da bi se spet začeli igrati z zrakom. Kaj še pogrešate?

»Želel bi si še bolj čiste odskoke, da bi me čez hrbtišče malce bolj zasukalo in da bi dobil tiste metuljčke, ko ti je takoj jasno, da te bo odneslo daleč.«

Ste kdaj podvomili o sebi, potem ko ste po grdem marčevskem padcu v Planici stežka prihajali do točk na veliki nagradi?

»Na petih tekmah velike nagrade sem dejansko osvojil le dve točki. Ker tako ni šlo več naprej, sva se po enem od treningov pogovorila z Robijem (Hrgoto) in se odločila za konkretne spremembe. Močno sem spremenil počep in začel znova.«

Nika, Peter in Domen Prevc so skupaj dosegli že tretjino vseh skakalnih zmag Smučarske zveze Slovenije. FOTO: Dejan Javornik

Kako se počutite kot kapetan reprezentance?

»Zaradi tega se ne počutim nič posebnega.«

Toda imate glavno besedo?

»Pravzaprav jo ima Robi.«

Na tekmovanjih si sobo delite s Timijem Zajcem. Ste prevzeli vlogo njegovega mentorja?

»Z njim se morda res največ pogovarjam. Ko se po tekmi vrneva v hotelsko sobo, greva še enkrat skozi skoke. Ko nekomu ne gre, ga skušam pomiriti, da ne obupa.«

Včasih ste imeli privilegij, da ste bili sami v sobi. Mar pogrešate ta »luksuz«?

»Občasno bi si želel biti kakšno uro sam, a ne vem, ali bi bila samota zdaj, ko imam dva otroka, zame že obremenjujoča. Verjetno ne bi bilo najbolje, če bi imel preveč časa za razmišljanje.«

Kako se počutite v očetovski vlogi?

»Prijetno je doma urejati zmešnjavo.«

Kaj pa kot najstarejši brat?

»Ker smo različno stari, smo odraščali tudi v različni družbi. Doma so nam postavili trdne temelje, nato pa je šel vsak svojo pot.«

Kako gledate na sestro Niko, ki je začela kot za stavo nizati zmage?

»Občudujem jo in uživam v njenih skokih, ko vidim, kako jo ima zrak rad in jo nosi proti dnu skakalnic.«

Ali ji namenite kdaj kakšen nasvet?

»Naučili smo jo, da zaupa trenerjem. Do sebe je zelo zahtevna, kar jo je v preteklosti že kaznovalo. Če bi zmagala s skokoma, ki ne bi bila vrhunska, ne bi bila zadovoljna.«

Je tudi doma bolj redkobesedna?

»Ob treh bratih in starših niti ne pride do besede. (smeh)«

Skupaj z Domnom in Niko ste dosegli že 32 zmag v svetovnem pokalu.

»Da, tretjino vseh skakalnih Smučarske zveze Slovenije.«

Se v družbi reprezentančnih kolegov počutite starega?

»Niti ne. Morda tudi zato ne, ker smo v tej zimi starci bolj v ospredju kot mladci.«

V Ruki ste izjavili, da je bila to ena od vaših zadnjih tamkajšnjih tekem. Kaj ste mislili s tem?

»Da ne bom več skakal prav dolgo.«

A to še ni bil vaš zadnji nastop v Ruki?

»Morda pa je bil. Športnik se vedno znajde pred vprašanjem, kdaj je pravi čas za slovo. Vsakomur je težko končati, ker se iz ustaljenega ritma poda v neznano.«

Kje se vidite čez pet let?

»Ne vem. Po eni strani bi rad ostal v skokih, po drugi veš, da boš potem veliko zdoma. V pisarni bi verjetno težko sedel. Morda bi delal z otroki, nekaj sem se pogovarjal tudi s tistimi, ki bodo v Žirovnici postavili vetrovnik.«

Kako komentirate fotografije tekmovalnih dresov, po katerih bi lahko sklepali, da imajo nekateri spet prevelike?

»Zaradi takšnih stvari me je začelo vse skupaj že počasi minevati. Žalosti me, da začnejo vsi, ko gre eni ekipi dobro, gledati le njene drese. Če že imamo kontrolo opreme, naj bo za vse enaka.«

Kaj pričakujete od poljske turneje?

»V Szczyrku nas čaka manjša skakalnica, kar ne zveni prav obetavno. A takšen je koledar in morali bomo iti na polno. V drugem ciklusu nam je šlo Slovencem bolje. Anže (Lanišek) je sposoben zmagati, Lovro (Kos) skočiti na stopničke, jaz se sukam okrog 9. mesta, Timi pa tudi ne potrebuje veliko za preboj med deseterico.«