Petr Břiza: Težka naloga Slovenije in Madžarske

Svetovno prvenstvo drugega kakovostnega razreda pod streho dvorane Tivoli bo ostalo v lepem spominu hokejski Sloveniji. Risi so si brez izgubljene točke priigrali vrnitev med svetovno elito, povrhu zdaj pri HZS skupaj z madžarsko zvezo kandidirajo za prirejanje SP 2023.

O možnosti spektakla smo govorili s Petrom Břizo. Upokojeni vratar češke reprezentance je eden od štirih podpredsednikov mednarodne zveze, v Ljubljani pa je bil direktor prvenstva.

Opažamo, da se pri nas dobro počutite, srečali ste se tudi z nekaterimi iz slovenskega hokeja. S kakšnimi vtisi odhajate domov?

«Prav v teh dneh, ko sem bil tu, so mi spomini uhajali tudi k nekdanjemu snidenju s slovenskim prostorom. Dobro se spominjam vožnje z motorjem, ko sem na poti proti Hrvaški užival v Kranjski Gori, se prek Vršiča pripeljal v dolino Soče, užival v pogledih na Triglavsko pogorje. To so bile brezskrbne počitnice pred dobrimi 30 leti, zdaj pa sem bil tu zaradi prvenstva. A prav tako mi je lepo.«

Kako se ozirate k organizacijski in tekmovalni ravni tega dogodka zadnjega tedna v Tivoliju?

«Najprej bi rad poudaril, da smo se od februarskih dni in nove postavitve udeležencev tekmovanja, torej brez Avstrije in Francije, vsi skupaj glede tega drugega razreda znašli v drugačni zgodbi. Ob vsem spoštovanju do sedanjih udeležencev to vendarle ni bilo prvenstvo, kot bi ga imeli z omenjenima reprezentancama. Boj za vrh bi bil bolj izenačen, hokej bi bil na višji ravni. A tu so bile zdaj zelo motivirane ekipe, da bi dosegle uspeh.«

V zadnjih dveh dneh je bil Tivoli poln.

«To me veseli! Lepo je gledati hokej ob takšnem vzdušju.«

Kako pa gledate na to slovensko-madžarsko kandidaturo za prirejanje prvenstva najvišjega razreda v naslednjem letu?

«Gre za zanimivo skupno zamisel. V četrtek je bil zadnji rok za vložitev kandidature pri IIHF, takrat smo videli, da sta obe zvezi resno pristopili svoji želji. Časa za pripravo je bilo malo, a treba je bilo hitro ukrepati, svet, ki smo ga poznali, se je spremenil. Začela se je vojna, odzvati smo se morali tudi pri IIHF. Vem, v enem letu je treba pripraviti za svetovno prvenstvo vse tisto, kar navadno posamezni prireditelji začenjajo delati pet let prej. Verjamem, da sta slovenska in madžarska zveza močno garali za zagotovitev podpore vlade in ministrstva. Gre za ekonomsko zelo zahtevno nalogo, tu ni šale.«

Ste videli obe prizorišči v Ljubljani in Budimpešti?

«Obiskal sem dvorano Stožice, te nove v madžarski metropoli pa še ne. Dobro poznam breme, s katerim se srečuje prireditelj. Edini dobiček zares predstavljajo vstopnice, reklame in TV-pravice so v rokah partnerja za trženje. Ni preprosto prodati veliko vstopnic za vseh 64 tekem, tu čaka slovenske in madžarske prireditelje veliko dela.«