Po bombi, ki je skoraj oglušela otroka, so se umirili

Od trojčka slovenskih nogometnih klubov v uvodnem krogu evropskih kvalifikacij (Koper bo začel v 2. krogu, 21. t. m.) je le Mura povsem zadovoljna. Maribor ima najzahtevnejšega tekmeca v Šahtjoru (0:0), Olimpija v Differdangu (1:1) bolj kot ne neprijetnega. Najmočnejši slovenski dvojec bo imel naslednji teden v Turčiji in v Luksembourgu uri resnice.

Medtem ko Zlatko Zahović povzdiguje in spodbuja vijolične ob predstavi brez golov v Ljudskem vrtu, ljubljanski mazohistični antagonizem in hujskaštvo najbolj glasnih nasprotnikov zdajšnjega vodstva neodločen razplet Olimpijinih nogometašev proti luksemburškemu Differdangu označujeta za sramoto. Mimogrede, velja se spomniti nekaj evropskih Olimpijinih startov v zadnjih letih in »zmag proti velikim«, začenši z lanskimi travmami proti malteški Birkirkari in izločitvijo po enajstmetrovkah.

Predlanske infarktne edine tekme proti islandskemu Vikingurju v Stožicah in več kot ure igre z igralcem več ter zmagovalnim golom Matica Finka v sodnikovem dodatku (2:1). Še leto prej se je Ljubljančanom po porazu (2:3) v Stožicah v Rigi pokazala Marija v zadnji minuti za zmago z 2:0. Ali morda leta 2017 poloma pod pozneje šampionskim trenerjem Igorjem Bišćanom proti finski Vaasi ... V Evropi slovenski klubi ne morejo imeti vlog velikih favoritov.

Najprej udarili, potem bodrili

Edina resna sramota na četrtkovi tekmi v Stožicah so bile navijaške bombe, zaradi katerih je mladi pobiralec žog za las ušel oglušelosti in naj ne bi imel hujših posledic. Poznejše skandiranje Drži se ... pa je licemerstvo brez primere in razkriva stanje duha med delom nahujskanih navijačev. Trener Albert Riera je imel zahtevno nalogo in jo izpeljal solidno. Največjo okrepitev in dodano vrednost je imel v silno motiviranem Almedinu Ziljkiću.

»Igrali smo na njihovi polovici, kot sem želel. Želimo pritiskati, ker tekmeci nimajo časa za organizacijo napada. Hočemo napadati in zabijati gole,« je opisal statistično (brez velikih priložnosti) jalovo Olimpijo. V četrtek bo moral imeti bolj prefinjen izbor enajstih mož, med katerimi je imel Marin Pilj povsem neposrečeno tekmo, Litovec Justas Lasickas ni zmogel natančne podaje, Argentinec Agustin Doffo ni pokazal, da bi zaradi njega moral na klopi za rezerviste obsedeti 20-letni Svit Sešlar. Olimpija je boljša in močnejša od Differdanga, a bo v Luksemburgu potrebovala tudi srečo. Nujno jo bo potreboval tudi Riera.

Španec je nakazal, da bi v SNL lahko imel vlogo reformatorja. Njegov ideal zmagovanja z igro, približkom španskega modela, kombinatoriko s posestjo žoge in visokim presingom, je lahko le dodana vrednost in predvsem za slovenske igralce, ki se bodo lahko še bolj usposobili za prestop v tujino in zahtevnejše lige. A je silno tvegan, ker po tem, kar je bilo videti na igrišču, veliko igralcev ne zmore slediti (pre)zahtevnim in uglašenim idealom hitrosti, kombinatorike in tehnike. »Od takšne igre ne bom odstopal,« je samozavestno zatrdil Riera. A časa, ki si ga želi, ne bo imel na pretek.