OLIMPIJSKE IGRE
Po brazilskem kaosu igre v Tokiu parfumirane kot češnjev cvet
V sredo leto dni do uradnega začetka olimpijskih iger na Japonskem. Odličja za najboljše športnike bodo iz recikliranih mobilnih telefonov.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Tako kot so si deloholični Japonci in hedonistični Brazilci popolnoma različni, tako bodo prihodnje olimpijske igre v Tokiu v primerjavi z zadnjimi iz Ria de Janeira kot dan in noč.
Kot bi rekel legendarni pythonovec John Cleese: »Zdaj pa še nekaj povsem drugačnega.« Leto preden je na Maracani zagorel olimpijski ogenj, so svetovni mediji bruhali novice o korupciji, nedokončanih objektih, zastrupljeni vodi, zloglasnih komarjih z virusom zika, rušenju favel, tatvinah, umorih ...
V deželi vzhajajočega sonca je vse mirno kot nedeljsko jutro, za sredo, 365 dni pred začetkom iger pod petimi krogi, pa tam pripravljajo prvi veliki spektakel. Ko smo poročevalci pred tremi leti prišli na prizorišče iger v Riu dan ali dva pred slovesnostjo odprtja, smo se lahko prepričali, da je bila naglica velika, delavci so izgubili več bitk s časom. Športni in drugi objekti so bili sicer na videz dokončani, a pogled od znotraj je razkril mnoge hibe. V medijski vasi večina pip ni delovala ali pa je iz njih tekla rjava voda, manjkala so stikala, kljuke na vratih, iz sten so visele žice itn.
Podobno so ugotovili prvi športniki v olimpijski vasi: šoferji uradnih avtobusov so se lovili, preden so si zapomnili destinacije, nasmejani prostovoljci so brezglavo tekali okrog ob pomanjkanju jasnih navodil. A počasi se je vse skupaj uredilo in na koncu so se Brazilci izkazali kot prav spodobni organizatorji, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach pa je igre označil za ikonične ter se tako spretno izognil izrazu best ever, najboljše doslej.
Brazilci, podobno kot Japonci zelo ponosen narod, so bili navdušeni nad rezultati svojih junakov, še najbolj nad nogometaši z Neymarjem na čelu. Uresničili so cilj in osvojili rekordnih 7 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih kolajn. Za primerjavo, Japonci so bili precej uspešnejši (41 kolajn, 12 zlatih), na domačih igrah pa bodo želeli še povečati zbirko ter se prebiti med peterico največjih.
Na Japonskem naj bi vse potekalo kot po maslu, na novem nacionalnem stadionu, vrednem 1,2 milijarde evrov, na katerem si bo slovesnost odprtja ogledalo dobrih 60.000 ljudi, urejajo zgolj še podrobnosti in naj bi bil odprt še pred rokom novembra letos. Večina drugih objektov je nared in so po večini že gostili testne tekme. Infrastruktura v morda najsodobnejšem mestu na svetu je že od nekdaj odlična, kar še posebno velja za javni prevoz s futurističnimi vlaki.
Še največ težav je z namestitvami, Japonska naj bi leta 2020 presegla mejo 40 milijonov tujih turistov, dobršen delež bo šel na račun olimpijskih iger, hotelske zmogljivosti v Tokiu pa zaostajajo za povpraševanjem. Potrebovali bi dodatnih 14.000 sob, zato so se domislili, da bodo obiskovalci lahko prenočevali na velikih turističnih križarkah, zasidranih v pristanišču.
Državna agencija JTB je tako za obdobje iger že najela luksuzno ladjo Sun Princess s 1011 kabinami. Igre 32. olimpijade bodo v japonskem glavnem mestu med 24. julijem in 9. avgustom 2020. Podelili bodo 339 kompletov kolajn v 33 panogah. Prvič se bodo v olimpijski družini predstavili športni plezalci, rolkarji, karateisti in deskarji na valovih, nova disciplina je košarka trojk, po 12 letih se vrača softbal.
Igre v Tokiu ne bodo tako megalomanske kot v Pekingu 2008, niti ne tako fensi kot v Londonu in ne tako barvite kot v Riu, bodo pa po nečem močno izstopale, to bo tehnološka revolucija v športu. Japonci, ki sicer veliko dajo na tradicijo, so svetilnik pri razvoju tehnologije. Obiskovalci se bodo počutili kot na drugem planetu. Že na letališču jih bodo pozdravili roboti in jim pomagali pri prevzemu prtljage, na ulici jih bodo čakali samovozeči taksiji, na otvoritveni slovesnosti pa bodo priče prvemu meteorskemu dežju v človeški izvedbi. Svetovni čudež.
Na sredini slovesnosti, ko bodo zaznamovali eno leto do začetka iger, bodo organizatorji prvič predstavili kolajne za najboljše športnike. Izdelane bodo iz recikliranih pametnih naprav, večinoma mobilnih telefonov, vsak namreč vsebuje majhno količino žlahtnih kovin za lažjo prevodnost elektrike. S tem bodo ubili dve muhi na mah. Z darovanjem odsluženih aparatov bodo prebivalci Tokia prispevali svoj majhen delež k igram, hkrati pa koristili okolju.
V nasprotju z Riom, kjer je stopnja kriminala zelo visoka, Tokio velja za eno najbolj varnih mest na svetu, četudi ima 14 milijonov prebivalcev (metropolitanski Tokio skoraj 40 milijonov). Zato bodo stroški malce nižji, kot bi bili, če bi bil na vsakem koraku do zob oborožen vojak ali policist, kot je bilo to v Braziliji. Po zadnjih podatkih naj bi igre stale 11,2 milijarde evrov, tokijske mestne oblasti bodo prispevale skoraj pet milijard.
Za primerjavo, v Riu so zapravili 11,7 milijarde evrov, 3,1 milijarde več, kot je bilo načrtovano. Tokio je igre prvič gostil leta 1964 (bilo je 25 panog), in takrat je bil proračun 1,7 milijarde evrov. »Denar davkoplačevalcev bo smotrno porabljen,« zagotavlja tokijska županja Juriko Koike, ki največjo korist vidi v paraolimpijskih igrah. Te bodo od 25. avgusta do 6. septembra.
»Paraolimpijske igre bodo za nas odskočna deska v smeri zagotavljanja dostopnosti. Zapuščina iger iz leta 1964 so bili večji infrastrukturni projekti, kot je hitra železnica, zdaj želimo narediti premik v razmišljanju ljudi in družbe kot celote. Splošna dostopnost za vse je izziv za vsako veliko mesto,« je dejala Koikejeva in dodala podatek, da bo leta 2050 v Tokiu živela že skoraj tretjina ljudi, starejših od 65 let, mnogi bodo na vozičkih.
Če lahko pričakujemo, da bodo na vse pripravljeni Japonci poskrbeli za skoraj brezhibne igre, pa je še najbolj razširjena skrb, da bodo preveč sterilne, brez šarma, v katerih ne bo prostora za improvizacijo, ki je bila modus operandi v Riu.
Suši (v Tokiu je ta hip uradno 5124 lokalov, kjer ga strežejo) je sicer bolj zdrav, a gotovo manj sočen kot churrasco, sake vsebuje alkohol, a caipirinha je slajša, samba pa bolj plesna od cvileža tradicionalnih godal, ki najavljajo prihod sumo borcev. Ne nazadnje, ognjeniška gora Fudži je višja od Triglava (3776 m), a je Cordovado s Kristusom Odrešenikom močnejši magnet za selfieje.
No, tudi pri tem lahko pričakujemo, da se bodo Japonci izkazali. Če lahko naredijo dražji viski kot Irci in Škoti in če kobe govedina prekaša argentinsko, ni vrag, da bodo turistom ponudili vrhunske zabave. Če nič drugega, se bodo ti lahko na vsakem koraku preizkusili v karaokah. Le malce več jih bo stalo, vrček piva je v Tokiu 600 jenov (5 evrov), v Riu je bil v olimpijskem parku dva evra, zunaj njega štirikrat manj.
Prve vtise bomo dobili v sredo, ko se bo ob 14. uri po lokalnem času (ob 7. zjutraj po našem) v tokijskem Forumu začela slovesnost leto pred začetkom. Na njej bodo poleg omenjenih kolajn (izbirali so med 421 predlogi) predstavili olimpijsko baklo v obliki cveta japonske češnje, ki bo pod geslom Upanje nam osvetljuje pot po prižigu v Grčiji med 12. marcem in 24. julijem obiskala 47 japonskih mest.
Za nameček: vsebovala bo aluminij, recikliran iz začasnih bivalnikov za preživele po potresu in cunamiju v Tohokuju leta 2011. Res se zdi, da lahko načrte organizatorjem prekriža le narava. Ta zna biti na Japonskem še posebno kruta.
Kot bi rekel legendarni pythonovec John Cleese: »Zdaj pa še nekaj povsem drugačnega.« Leto preden je na Maracani zagorel olimpijski ogenj, so svetovni mediji bruhali novice o korupciji, nedokončanih objektih, zastrupljeni vodi, zloglasnih komarjih z virusom zika, rušenju favel, tatvinah, umorih ...
V deželi vzhajajočega sonca je vse mirno kot nedeljsko jutro, za sredo, 365 dni pred začetkom iger pod petimi krogi, pa tam pripravljajo prvi veliki spektakel. Ko smo poročevalci pred tremi leti prišli na prizorišče iger v Riu dan ali dva pred slovesnostjo odprtja, smo se lahko prepričali, da je bila naglica velika, delavci so izgubili več bitk s časom. Športni in drugi objekti so bili sicer na videz dokončani, a pogled od znotraj je razkril mnoge hibe. V medijski vasi večina pip ni delovala ali pa je iz njih tekla rjava voda, manjkala so stikala, kljuke na vratih, iz sten so visele žice itn.
Podobno so ugotovili prvi športniki v olimpijski vasi: šoferji uradnih avtobusov so se lovili, preden so si zapomnili destinacije, nasmejani prostovoljci so brezglavo tekali okrog ob pomanjkanju jasnih navodil. A počasi se je vse skupaj uredilo in na koncu so se Brazilci izkazali kot prav spodobni organizatorji, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach pa je igre označil za ikonične ter se tako spretno izognil izrazu best ever, najboljše doslej.
Brazilci, podobno kot Japonci zelo ponosen narod, so bili navdušeni nad rezultati svojih junakov, še najbolj nad nogometaši z Neymarjem na čelu. Uresničili so cilj in osvojili rekordnih 7 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih kolajn. Za primerjavo, Japonci so bili precej uspešnejši (41 kolajn, 12 zlatih), na domačih igrah pa bodo želeli še povečati zbirko ter se prebiti med peterico največjih.
Tehnološka revolucija
Na Japonskem naj bi vse potekalo kot po maslu, na novem nacionalnem stadionu, vrednem 1,2 milijarde evrov, na katerem si bo slovesnost odprtja ogledalo dobrih 60.000 ljudi, urejajo zgolj še podrobnosti in naj bi bil odprt še pred rokom novembra letos. Večina drugih objektov je nared in so po večini že gostili testne tekme. Infrastruktura v morda najsodobnejšem mestu na svetu je že od nekdaj odlična, kar še posebno velja za javni prevoz s futurističnimi vlaki.
Še največ težav je z namestitvami, Japonska naj bi leta 2020 presegla mejo 40 milijonov tujih turistov, dobršen delež bo šel na račun olimpijskih iger, hotelske zmogljivosti v Tokiu pa zaostajajo za povpraševanjem. Potrebovali bi dodatnih 14.000 sob, zato so se domislili, da bodo obiskovalci lahko prenočevali na velikih turističnih križarkah, zasidranih v pristanišču.
Državna agencija JTB je tako za obdobje iger že najela luksuzno ladjo Sun Princess s 1011 kabinami. Igre 32. olimpijade bodo v japonskem glavnem mestu med 24. julijem in 9. avgustom 2020. Podelili bodo 339 kompletov kolajn v 33 panogah. Prvič se bodo v olimpijski družini predstavili športni plezalci, rolkarji, karateisti in deskarji na valovih, nova disciplina je košarka trojk, po 12 letih se vrača softbal.
Igre v Tokiu ne bodo tako megalomanske kot v Pekingu 2008, niti ne tako fensi kot v Londonu in ne tako barvite kot v Riu, bodo pa po nečem močno izstopale, to bo tehnološka revolucija v športu. Japonci, ki sicer veliko dajo na tradicijo, so svetilnik pri razvoju tehnologije. Obiskovalci se bodo počutili kot na drugem planetu. Že na letališču jih bodo pozdravili roboti in jim pomagali pri prevzemu prtljage, na ulici jih bodo čakali samovozeči taksiji, na otvoritveni slovesnosti pa bodo priče prvemu meteorskemu dežju v človeški izvedbi. Svetovni čudež.
Na sredini slovesnosti, ko bodo zaznamovali eno leto do začetka iger, bodo organizatorji prvič predstavili kolajne za najboljše športnike. Izdelane bodo iz recikliranih pametnih naprav, večinoma mobilnih telefonov, vsak namreč vsebuje majhno količino žlahtnih kovin za lažjo prevodnost elektrike. S tem bodo ubili dve muhi na mah. Z darovanjem odsluženih aparatov bodo prebivalci Tokia prispevali svoj majhen delež k igram, hkrati pa koristili okolju.
Suši bolj zdrav
V nasprotju z Riom, kjer je stopnja kriminala zelo visoka, Tokio velja za eno najbolj varnih mest na svetu, četudi ima 14 milijonov prebivalcev (metropolitanski Tokio skoraj 40 milijonov). Zato bodo stroški malce nižji, kot bi bili, če bi bil na vsakem koraku do zob oborožen vojak ali policist, kot je bilo to v Braziliji. Po zadnjih podatkih naj bi igre stale 11,2 milijarde evrov, tokijske mestne oblasti bodo prispevale skoraj pet milijard.
Za primerjavo, v Riu so zapravili 11,7 milijarde evrov, 3,1 milijarde več, kot je bilo načrtovano. Tokio je igre prvič gostil leta 1964 (bilo je 25 panog), in takrat je bil proračun 1,7 milijarde evrov. »Denar davkoplačevalcev bo smotrno porabljen,« zagotavlja tokijska županja Juriko Koike, ki največjo korist vidi v paraolimpijskih igrah. Te bodo od 25. avgusta do 6. septembra.
»Paraolimpijske igre bodo za nas odskočna deska v smeri zagotavljanja dostopnosti. Zapuščina iger iz leta 1964 so bili večji infrastrukturni projekti, kot je hitra železnica, zdaj želimo narediti premik v razmišljanju ljudi in družbe kot celote. Splošna dostopnost za vse je izziv za vsako veliko mesto,« je dejala Koikejeva in dodala podatek, da bo leta 2050 v Tokiu živela že skoraj tretjina ljudi, starejših od 65 let, mnogi bodo na vozičkih.
Če lahko pričakujemo, da bodo na vse pripravljeni Japonci poskrbeli za skoraj brezhibne igre, pa je še najbolj razširjena skrb, da bodo preveč sterilne, brez šarma, v katerih ne bo prostora za improvizacijo, ki je bila modus operandi v Riu.
Olimpijska bakla bo vsebovala aluminij, recikliran iz začasnih bivalnikov za preživele po potresu in cunamiju leta 2011.
Suši (v Tokiu je ta hip uradno 5124 lokalov, kjer ga strežejo) je sicer bolj zdrav, a gotovo manj sočen kot churrasco, sake vsebuje alkohol, a caipirinha je slajša, samba pa bolj plesna od cvileža tradicionalnih godal, ki najavljajo prihod sumo borcev. Ne nazadnje, ognjeniška gora Fudži je višja od Triglava (3776 m), a je Cordovado s Kristusom Odrešenikom močnejši magnet za selfieje.
Upanje osvetljuje pot
No, tudi pri tem lahko pričakujemo, da se bodo Japonci izkazali. Če lahko naredijo dražji viski kot Irci in Škoti in če kobe govedina prekaša argentinsko, ni vrag, da bodo turistom ponudili vrhunske zabave. Če nič drugega, se bodo ti lahko na vsakem koraku preizkusili v karaokah. Le malce več jih bo stalo, vrček piva je v Tokiu 600 jenov (5 evrov), v Riu je bil v olimpijskem parku dva evra, zunaj njega štirikrat manj.
Prve vtise bomo dobili v sredo, ko se bo ob 14. uri po lokalnem času (ob 7. zjutraj po našem) v tokijskem Forumu začela slovesnost leto pred začetkom. Na njej bodo poleg omenjenih kolajn (izbirali so med 421 predlogi) predstavili olimpijsko baklo v obliki cveta japonske češnje, ki bo pod geslom Upanje nam osvetljuje pot po prižigu v Grčiji med 12. marcem in 24. julijem obiskala 47 japonskih mest.
11,2
milijarde evrov naj bi stale tokijske olimpijske igre.
milijarde evrov naj bi stale tokijske olimpijske igre.
Za nameček: vsebovala bo aluminij, recikliran iz začasnih bivalnikov za preživele po potresu in cunamiju v Tohokuju leta 2011. Res se zdi, da lahko načrte organizatorjem prekriža le narava. Ta zna biti na Japonskem še posebno kruta.