LJUBLJANSKI MARATON
Po izjemnem afriškem tekaškem šovu Ljubljana v eliti svetovnih maratonov
Etiopijec Sisay Lemma Kasaye in Kenijka Visiline Jepkecho junaka ljubljanskega maratona. Oba sta krepko izboljšala dozdajšnja rekorda, prirediteljem se je kamen odvalil od srca.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Etiopijec Limenih Getachew (2:08:19) iz leta 2015 in Kenijka Caroline Kilel Cheptonui (2:25:24) iz leta 2009 nista več rekorderja ljubljanskega maratona. Na letošnjem 23. Volkswagen Ljubljanskem maratonu se je namreč prirediteljem uresničila želja. Čeprav se je nekajkrat odprlo nebo in je deževalo, je vrhunska zasedba maratoncev in maratonk v obeh konkurencah poskrbela za rekordna dosežka. Pri moških je v teku na 42 km in 195 m v posamičnem teku kraljeval prvi favorit, Sisay Lemma Kasaye iz Etiopije, njegov čas 2:04:58 pa je pomenil krepko izboljšan rekord ljubljanskega maratona.
»Vesel sem, tokratni tek je bil izziv. A po rekord maratona sem tudi prišel. Tek je bil resnično zelo dober. Na začetku sicer ni bilo pravega ritma, nato pa sem v svojem nadaljeval, saj je bil moj cilj tek približno v času dveh ur in petih minut,« je bil Sisay Lemma Kasaye na cilju zaradi svojega dosežka resnično prešerne volje. Dobil je tudi denarno nagrado za zmago v višini 30.000 evrov, tu sta tudi priboljšek za izboljšani rekord v višini 3000 evrov in bonus za doseženi čas. Etiopijec je vse skupaj zaslužil 60.000 evrov. Kasaye je vpisal sedmi zmagovalnih čas med mestnimi prireditelji svetovnih maratonov, hitrejši so bili le na maratonih v Londonu, Dubaju, Amsterdamu in Berlinu, tam je s časom 2:01:39 Kenijec Eliud Kipchoge pred dobrim mesecem postavil tudi svetovni rekord. V vsej zgodovini pa so bili od Ljubljane zmagovalci hitrejši le še tudi v Chicagu in Rotterdamu. Kasaye je za seboj na drugem mestu pustil rojaka iz Etopije Gebretsadika Abraho Adihano, ta je tekel 2:08:36, tretji je bil Eritrejec Hiskel Tewelde (2:08:49). Najboljši Slovenec je bil na 15. mestu Matic Modic s časom 2:31:58.
Kenijka Visiline Jepkecho je s časom 2:22:58 prav tako izboljšala rekord proge, seveda tisti za maratonke. »Zelo dobra proga je bila, za rekord pa je zaslužen tudi narekovalec ritma, ki je bil odličen. Tudi narodnjakinji Selly Chepyego se zahvaljujem, da mi je uspelo. Hvala tudi vsem gledalcem, ki so nas vzpodbujali ob progi. Zelo sem vesela, da mi je uspelo,« je dejala Visiline Jepkecho, ki je tako kot Kasaye prejela lep denarni kolač za zmago in rekordni dosežek, namreč 45.000 evrov. Drugo mesto je osvojila že omenjena Selly Chepyego s časom 2:23:15, tretja je bila z 2:23:34 Etiopijka Dibabe Kuma. Na osmem mestu je bila najboljša Slovenka Barbara Trunkelj, tekla je 2:50:11.
Ljubljanski maraton je, ob vsem tudi organizacijsko oddelano, tako tudi na najboljši poti, da pridobi zlato znamenje Mednarodne zveze maratonov. »Več kot zadovoljen sem. Ne gre toliko za rezultatsko kot številčno, predvsem pa zdravo, da bi se ljudje redno ukvarjali z rekreacijo, to je naš cilj. Zdrav način življenja, ki pritegne ljudi in se sklene s takšnim dogodkom, ki ti res dvigne kocine,« pa so bile besede direktorja ljubljanskega maratona Gojka Zalokarja, ki je poudaril rekreativni del prireditve.
V polmaratonski konkurenci sta Rok Puhar in Neja Kršinar po pričakovanjih postala državna prvaka v teku na 21 km. Puhar je tekel uro, sedem minut in 10 sekund, Kršinarjeva pa 1:17:47. Med atleti je bil drugi Mitja Krevs (1:07:50), tretji pa še tretji Slovenec Jan Brešan (1:08:46). Med atletinjami je bila druga Madžarka Fruzsina Bakonyi (1:19:25), tretja pa Slovenka Eva Zorman (1:23:08). Jan Kokalj in Maruša Mišmaš sta tudi pričakovano ubranila lanski zmagi v teku na 10 km; Kokalj je slavil s časom 31 minut in 45 sekund, Mišmaševa pa s 35:07.
»Vesel sem, tokratni tek je bil izziv. A po rekord maratona sem tudi prišel. Tek je bil resnično zelo dober. Na začetku sicer ni bilo pravega ritma, nato pa sem v svojem nadaljeval, saj je bil moj cilj tek približno v času dveh ur in petih minut,« je bil Sisay Lemma Kasaye na cilju zaradi svojega dosežka resnično prešerne volje. Dobil je tudi denarno nagrado za zmago v višini 30.000 evrov, tu sta tudi priboljšek za izboljšani rekord v višini 3000 evrov in bonus za doseženi čas. Etiopijec je vse skupaj zaslužil 60.000 evrov. Kasaye je vpisal sedmi zmagovalnih čas med mestnimi prireditelji svetovnih maratonov, hitrejši so bili le na maratonih v Londonu, Dubaju, Amsterdamu in Berlinu, tam je s časom 2:01:39 Kenijec Eliud Kipchoge pred dobrim mesecem postavil tudi svetovni rekord. V vsej zgodovini pa so bili od Ljubljane zmagovalci hitrejši le še tudi v Chicagu in Rotterdamu. Kasaye je za seboj na drugem mestu pustil rojaka iz Etopije Gebretsadika Abraho Adihano, ta je tekel 2:08:36, tretji je bil Eritrejec Hiskel Tewelde (2:08:49). Najboljši Slovenec je bil na 15. mestu Matic Modic s časom 2:31:58.
Kenijka Visiline Jepkecho je s časom 2:22:58 prav tako izboljšala rekord proge, seveda tisti za maratonke. »Zelo dobra proga je bila, za rekord pa je zaslužen tudi narekovalec ritma, ki je bil odličen. Tudi narodnjakinji Selly Chepyego se zahvaljujem, da mi je uspelo. Hvala tudi vsem gledalcem, ki so nas vzpodbujali ob progi. Zelo sem vesela, da mi je uspelo,« je dejala Visiline Jepkecho, ki je tako kot Kasaye prejela lep denarni kolač za zmago in rekordni dosežek, namreč 45.000 evrov. Drugo mesto je osvojila že omenjena Selly Chepyego s časom 2:23:15, tretja je bila z 2:23:34 Etiopijka Dibabe Kuma. Na osmem mestu je bila najboljša Slovenka Barbara Trunkelj, tekla je 2:50:11.
Plod dolgoletnega dela
Tuje tekmovalce za tokratni ljubljanski maraton je sicer iskal in odlično našel Gabrijel Ambrožič. »Vse to je plod dolgoletnega dela, ljubljanski se je s tema dosežkoma zdaj uvrstil na seznam svetovnih maratonov, to sta zares izjemna rezultata. Velikokrat se nam je iz takšnih ali različnih razlogov ponesrečilo, načrtovali smo vedno podobno, torej rekorda, a letos smo ju dejansko načrtovali. To je tudi plod izjemnega dela ekipe od januarja naprej, da smo pripeljali ustrezno kakovostne tekače. V prihodnosti pa nas čaka obilo dela, da to nadgradimo. Predvsem da pripeljemo ogromno več rekreativnih tekačev,« je pojasnil Ambrožič.Ljubljanski maraton je, ob vsem tudi organizacijsko oddelano, tako tudi na najboljši poti, da pridobi zlato znamenje Mednarodne zveze maratonov. »Več kot zadovoljen sem. Ne gre toliko za rezultatsko kot številčno, predvsem pa zdravo, da bi se ljudje redno ukvarjali z rekreacijo, to je naš cilj. Zdrav način življenja, ki pritegne ljudi in se sklene s takšnim dogodkom, ki ti res dvigne kocine,« pa so bile besede direktorja ljubljanskega maratona Gojka Zalokarja, ki je poudaril rekreativni del prireditve.
V polmaratonski konkurenci sta Rok Puhar in Neja Kršinar po pričakovanjih postala državna prvaka v teku na 21 km. Puhar je tekel uro, sedem minut in 10 sekund, Kršinarjeva pa 1:17:47. Med atleti je bil drugi Mitja Krevs (1:07:50), tretji pa še tretji Slovenec Jan Brešan (1:08:46). Med atletinjami je bila druga Madžarka Fruzsina Bakonyi (1:19:25), tretja pa Slovenka Eva Zorman (1:23:08). Jan Kokalj in Maruša Mišmaš sta tudi pričakovano ubranila lanski zmagi v teku na 10 km; Kokalj je slavil s časom 31 minut in 45 sekund, Mišmaševa pa s 35:07.
Dež malce sklestil udeležboSkupaj je bilo v dveh dnevih ljubljanskega maratona prijavljenih 26.697 udeležencev, deževno vreme pa je mnoge odvrnilo od teka. Skupaj je startalo 20.587 tekačev in tekačic. Do leta 2016 se je število udeležencev iz leta v leto povečevalo, letos pa je bilo najnižje po letu 2013, ko je bila prvič presežena številka 20.000.