Po končanem Touru je Vingegaard nov izziv za Pogačarja

Tour de Jumbo Visma bi lahko poimenovali 109. dirko po Franciji. Nizozemska zasedba je, čeprav je pred 15. etapo izgubila Primoža Rogliča, povsem prevladovala na preizkušnji, na kateri je naposled pokopala travme iz leta 2020, ko ji je Tadej Pogačar rumeno majico izmaknil na predvečer parade šampionov v Parizu. Tokrat pa je moral Pogi po dveh zaporednih zmagoslavjih stopiti na drugo stopnico zmagovalnega odra. Še pred tem pa napovedal: prihodnje letos se vračam po tisto, kar je že bilo moje.

To je bil tudi Tour streznitve za slovensko kolesarstvo, za katero so se zdele zmage na največjih dirkah samoumevne, edina dilema je bila Pogačar ali Roglič. In se je pojavil tretji, nepričakovano močan tekmec, Jonas Vingegaard, 25-letni Danec, ki je pred nekaj leti še čistil ribe, zdaj pa je prehitel svetovno številko ena.

Na zmagovalni oder največje dirke na svetu sicer ni skočil naravnost iz ribarnice. Poklicni kolesar je od leta 2019, nase je najprej opozoril kot Rogličev pomočnik, lani pa po usodnem padcu v 3. etapi kot njegova zamenjava na Touru, ki ga je končal na 2. mestu. Tedaj je za Pogačarjem zaostal 5:20, letos je slovenskega zvezdnika premagal za 2:43.

V enem letu je na cesti proti Pogačarju našel več kot osem minut, tega ni nihče pričakoval, še posebno ker as s Klanca pri Komendi letos ni bil nič slabše pripravljen kot lani. Kvečjemu bolje.

Je pa delal več napak, razmetaval z močmi, tudi ko to ni bilo potrebno, predvsem v 11. etapi, ki je v nekaj kilometrih odločila dirko. Na vzponu na Galibier sta kot osi napadala Roglič in Vingegaard, Pogačar pa je odgovoril na sleherni skok. Sledil je zlom na prelazu Granon, na katerem se je njegova dotlej na videz varna prednost 39 sekund v petih kilometrih prelevila v zaostanek 2:22.

Poti nazaj ni bilo več, čeprav je kapetan ekipe UAE napadal na vseh preostalih etapah, razen na 13. in sklepni 21. v Parizu. Ne nazadnje je poskusil tudi v sobotni vožnji na čas, v kateri pa je bil daleč od čudeža iz leta 2020. Še več, Vingegaard ga je premagal, tako kot njegov pomočnik na jedrski pogon Wout van Aert. Ta dvojec iz Jumba Visme je skupno slavil šest etapnih zmag in osvojil rumeno, zeleno in pikčasto majico.

Tretja bela, prihodnje leto tretja rumena

»Iz tega Toura se lahko veliko naučimo, naredili smo veliko napak, veliko pa je bilo tudi dobrega. Mislim, da imam dobre možnosti za prihodnje leto, saj vem, da lahko še napredujemo. Veselim se novih izzivov, poskušali bomo napredovati v številnih stvareh in prepričan sem, da nam bo uspelo,« je Pogačar povedal na novinarski konferenci prvih treh na Touru, na kateri mu je poleg Danca družbo delal še šampion iz leta 2018 Geraint Thomas (Ineos).

»Moja napaka je bila tista na etapi s ciljem na prelazu Granon. Preveč sem bil motiviran za to, da sem sledil vsakemu napadu, in na koncu sem za to plačal visoko ceno. To je ena od mojih napak, gotovo jih je bilo še več,« se je s pepelom posul 23-letni as, ki je na poti v »poraz« dobil tudi tri etape, 6., 7. in 17. S tem je svojo karierno bero na Touru povečal na 9. Že tretjič je osvojil belo majico najboljšega mladega kolesarja, prihodnje leto se bo vrnil po svojo tretjo rumeno majico, a četudi ne bo ponavljal letošnjih napak, bo to v srži še vedno isti Tadej Pogačar, ki je z nenehnimi napadi na Vingegaarda poskrbel za enega najbolj spektakularnih Tourov (končali so ga še Jan Tratnik, Matej Mohorič in Luka Mezgec) v zadnjih letih.

»Napako sem naredil le na eni etapi. Na vseh preostalih prej in potem sem se počutil dobro in izjemno sem užival v dirkanju na njih. Mislim, da ne bom spreminjal svojega sloga dirkanja,« je še povedal Pogačar, ki še ni sprejel odločitve, ali se bo držal prvotnega tekmovalnega koledarja in nastopil na Vuelti, ki se bo 19. avgusta začela v Utrechtu.